“Kitimang ka Mokxwa Woo”
INAGANE o le lepatlelong la dipapadi leo le pitlaganego ka batho bao ba thabilego. Bo-ramabelo ba gwanta ba tsena lebaleng. Lešaba le a goa ge dinkgwete tša lona di tšwelela. Baahlodi ba gona kgaufsi bakeng sa go tiišetša gore melao e a latelwa. Ge ditiragalo di tšwela pele, mašata a phenyo a kopana le dillo tša go nyama. Magofsi a thibago ditsebe a reta bafenyi!
Ga o tiragalong ya mehleng yeno ya dipapadi, eupša o go yeo e swerwego nywaga e 2 000 e fetilego Isthmus ya Korinthe. Dipapadi tša Isthmus tše di tumilego di be di swarwa mo, nywaga e mengwe le e mengwe e mebedi go tloga lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E. go ya lekgolong la bone la nywaga C.E. Tiragalo e be e tanya kgahlego ya Gerika ka moka ka matšatši a mantši. Dipapadi e be e le selo se fetago diphadišano feela tša bo-ramabelo. Bo-ramabelo e be e le dika tša go ba bao ba loketšego tša bohlabani. Bafenyi—bao ba bego ba dirwa medingwana bjalo ka dinkgwete—ba be ba amogela mefapahlogo e dirilwego ka matlakala a sehlare. Ba be ba kgobelelwa ka dimpho gomme motse o be o ba nea phenšene ya bophelo ka moka.
Moapostola Paulo o be a tlwaelane le Dipapadi tša Isthmus kgaufsi le Korinthe gomme a bapetša tsela ya Mokriste ya bophelo le phadišano ya mabelo. Ka go šupa go bo-ramabelo, bao ba kakadipanago ka matla le bo-ramatswele, o ile a swantšha gabotse meputso ya tlwaetšo e botse, maiteko a swanetšego le kgotlelelo. Ee, Bakriste bao a bego a ba ngwalela le bona ba be ba tseba ka dipapadi. Ba bangwe ka ntle le pelaelo ba be ba kile ba ba gare ga mašaba a goeletšago lepatlelong. Ka gona ba be ba tla kwešiša dipapišo tša Paulo ka ntle le tika-tiko. Go thwe’ng ka rena lehono? Le rena re lebelong—lebelo la bophelo bjo bo sa felego. Re ka holega bjang ditšhupetšong tša Paulo tša go šupa diphadišanong tšeo?
‘Go Phadišana go ya ka Melao’
Dinyakwa tša go tsenela dipapadi tša kgale di be di le thata kudu. Segoeledi se be se tla tliša ra-mabelo yo mongwe le yo mongwe go babogedi gomme sa goeletša ka gore: ‘Na go na le motho le ge e le mang yo a ka latofatšago monna yo ka bosenyi le ge e le bofe? Na ke mohlakodi goba motho yo kgopo le yo a gobogilego bophelong le mekgweng ya gagwe?’ Go ya ka Archaeologia Graeca, “ga go na motho yo yena ka noši a bego a tumile gampe ka go ba sesenyi, goba yo a tswalanago [kgaufsi] le motho le ge e le ofe yo bjalo, a bego a dumelelwa go tsenela phadišano.” Le gona go tshelwa ga melao ya dipapadi go be go e-na le kotlo e šoro ya go thibela bao ba o tshelago go tšwela pele ka phadišano.
Ntlha ye e re thuša go kwešiša polelo ya Paulo ge a re: “Ge e ba motho le ge e le mang a phadišana gaešita le dipapading, ga a rwešwe mphapahlogo ka ntle le ge a phadišane go ya ka melao.” (2 Timotheo 2:5, NW) Ka mo go swanago, go kitima lebelong la bophelo, re swanetše go fihlelela dinyakwa tša Jehofa, re dumelelane le ditekanyetšo tša gagwe tše phagamego tša boitshwaro bjalo ka ge di bontšhitšwe ka Beibeleng. Lega go le bjalo, Beibele e re lemoša gore: “Diakanyô tša pelo ya motho [ke] tše mpe xo tloxa byaneng bya xaxwe.” (Genesi 8:21) Ka gona, gaešita le ka morago ga ge re tsenetše lebelo, re swanetše go ela hloko go tšwela pele re phadišana go ya ka melao e le gore re dule re amogelwa ke Jehofa le go hwetša bophelo bjo bo sa felego.
Thušo e kgolo kudu ya go dira bjalo ke lerato la go rata Modimo. (Mareka 12:29-31) Lerato le bjalo le tla re dira gore re nyake go thabiša Jehofa le go dira dilo go ya ka thato ya gagwe.—1 Johane 5:3.
“A re Apoleng tše di re Imêlaxo Tšohle”
Dipapading tša bogologolo, bo-ramabelo ba be ba sa imetšwe ka diaparo goba ditlabakelo. Puku ya The Life of the Greeks and Romans e re: “Diphadišanong tša mabelo tša maoto, . . . baphadišani ba be ba e-tla ba hloboletše ka mo go feletšego.” Go se apare go be go dira gore bo-ramabelo ba be le matšato, ba kgone go kitima ga bonolo le go ntšha bokgoni. Go be go se na matla a senywago ka baka la boima bjo bo sa nyakegego. Paulo mohlomongwe o be a gopotše se ge a be a ngwalela Bakriste ba ba-Hebere gore: “A re apoleng tše di re imêlaxo tšohle, ’me re kxôtlêlêlê [“kitimeng ka tiišo,” PK] thlabanong ye re lexo mo xo yôna.”—Ba-Hebere 12:1.
Ke morwalo wa mohuta ofe wo o ka re šitišago lebelong la bophelo? O mongwe e ka ba kganyogo ya go ikgobelela dilo tše di bonagalago tše di sa nyakegego goba go phela bophelo bjo bo bitšago ditšhelete tše dintši. Ba bangwe ba ka retologela mahumong bakeng sa tšhireletšego goba ba a lebelela e le mothopo wa lethabo. “Merwalo” e bjalo yeo e oketšegilego e ka fokotša lebelo la mokitimi go fihla bokgoleng bjo mafelelong a ka se sa bago le taba le Modimo le gatee. (Luka 12:16-21) Bophelo bjo bo sa felego bo ka swana le kholofelo e lego kgole. Motho a ka bea mabaka ka gore, ‘lefase le lefsa le tla tla ka letšatši le lengwe, eupša ga bjale re ka diriša ka mo go holago seo lefase le se neago.’ (1 Timotheo 6:17-19) Pono e bjalo ya go rata dilo tše di bonagalago e ka šitiša motho gabonolo lebelong la bophelo goba ya mo thibela gaešita le go le thoma.
Thutong ya Thabeng Jesu o itše: “Xa xo e a kxônaxo xo hlankêla marêna a mabedi; a ka tlo hlôya e mongwê, a rate e mongwê; xoba a xomarele e mongwê, a nyatše e mongwê. Le ka se kxône xo dirêla Modimo, ’me la dirêla le Mamôna.” Ke moka, ka morago ga go bolela go hlokomela ga Jehofa dinyakwa tša diphoofolo le dimela le go bolela gore batho ba bohlokwa go feta tšeo, o ile a eletša gore: “Ké xôna lesang xo belaêla la re: Re tlo ja’ng? Re tlo nwa’ng? Re tlo apara’ng? Tšeo ka moka ké tše badithšaba ba di tsomaxo ka kudu. Xe e le Tata-weno wa maxodimong ó tseba xobane le lena tšeo ka moka Le phela ka tšôna. Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna; ké mo Le tl’o xo ekeletšwa ka tšeo ka moka.”—Mateo 6:24-33.
‘Kitimang ka Tiišo’
Ga se diphadišano ka moka tša go kitima ka maoto tšeo e bego e le mabelo a makopana a go kitima ka lebelo le legolo. Lebelo le lengwe leo le bitšwago doʹli·khos, e be e le la dikhilomithara tše e ka bago tše nne. E be e le teko e nyakago matla le kgotlelelo. Go thwe ka 328 B.C.E., ra-mabelo yo a bitšwago Ageas o ile a kitima tsela ka moka go fihla motseng wa gabo wa Argos ka morago ga ge a thopile sefoka lebelong le, gore a yo tsebiša phenyo ya gagwe. Letšatšing leo, o kitimile mo e ka bago dikhilomithara tše 110!
Lebelo la Bokriste le lona ke la go kitima sebaka se setelele leo le lekago kgotlelelo ya rena. Go kgotlelela lebelong le go fihla bofelong go a nyakega bakeng sa go hwetša kamogelo ya Jehofa le moputso wa bophelo bjo bo sa felego. Paulo o ile a kitima lebelo ka mokgwa woo. Go ya mafelelong a bophelo bja gagwe, o ile a kgona go re: “Ke hlabane thlabanô e botse; ke feditše xo šiana; tumêlô ke e swere. Mphapahlôxô wa xo re ke lokile o šetše o beilwe pele xa-ka.” (2 Timotheo 4:7, 8) Bjalo ka Paulo, re swanetše go kitima go fihla ‘re fetša go šiana.’ Ge e ba kgotlelelo ya rena e fokola feela ka ge go bonagala lebelo e le le letelele ka tsela e itšego go feta ka mo re bego re letetše pele, re tla palelwa ke go hwetša moputso wa rena. (Ba-Hebere 11:6) Seo e ka ba manyami gakaakang, ka ge re le kgaufsi le mothaladi wa go phetha!
Moputso
Bafenyi diphadišanong tša bogologolo tša Gerika tša mabelo ba be ba newa mefapahlogo yeo gantši e bego e dirwa ka matlakala a dihlare gomme e kgabišwa ka matšoba. Dipapading tša Pythian, bafenyi ba be ba amogela mphapahlogo wo o dirilwego ka matlakala a sehlare sa laurel. Dipapading tša Olympic ba be ba hwetša mefapahlogo ya matlakala a mohlware wa nageng, mola Dipapading tša Isthmus ba be ba newa mefapahlogo e dirilwego ka mophaene. Seithuti se sengwe sa Beibele se re: “Bakeng sa go hlohleletša batšea-karolo gore ba dire ka thata, mefapahlogo, meputso ya phenyo le makala a mopalema di be di e-ba selebaneng moo ba bego ba di bona ka moka, aletareng ya maoto a mararo goba tafoleng yeo e beilwego lepatlelong.” Go rwala mphapahlogo e be e le leswao la tlhompho e kgolo bakeng sa mofenyi. O be a tsena motseng ka phenyo a nametše kariki.
A e-na le se ka kgopolong, Paulo o ile a botšiša babadi ba gagwe ba ba-Korinthe gore: “A xa Le tsebe xore ba ba šianaxo dipapading ba kitima bohle; mphapahlôxô wa tla wa tšewa ke o tee. Kitimang ka mokxwa woo, xore Le tlê Le o tšeê. . . . Xe ba dira tšeo è le xore ba tšee mphapahlôxô wo o ônalaxo, rena re ba xo tšea wo o sa ônalexo.” (1 Ba-Korinthe 9:24, 25; 1 Petro 1:3, 4) A phapano e kaakang! Ka go se swane le mefapahlogo e senyegago ya dipapadi tša bogologolo, moputso o letetšego bao ba kitimago lebelo la bophelo go fihla mafelelong o ka se ke wa fela.
Mabapi le mphapahlogo wo o mobotse, moapostola Petro o ngwadile gore: “Mohla Yêna Modiši e moxolo a tl’o xo bônala, Le fiwê mphapahlôxô wo o sa ônalexo wa letaxô.” (1 Petro 5:4) Na moputso le ge e le ofe wo lefase le le o neago o ka bapetšwa le go se hwe, moputso wa bophelo bjo bo sa senyegego letagong la legodimong le Kriste?
Lehono, bontši bja bakitimi ba Bakriste ga se ba tlotšwa ke Modimo go ba barwa ba gagwe ba moya gomme ga ba na kholofelo ya legodimong. Ga ba kitime bakeng sa moputso wa go se hwe. Lega go le bjalo, Modimo gape o beile moputso o sa bapišegego pele ga bona. Ke bophelo bjo bo sa felego phethegong paradeiseng lefaseng ka tlase ga Mmušo wa legodimong. Go sa šetšwe moputso wo mokitimi wa Mokriste a katanelago go o hwetša, o swanetše go kitima ka boikemišetšo bjo bogolo le ka matla go feta mokitimi le ge e le ofe diphadišanong tša mabelo. Ka baka la’ng? Ka gobane moputso le ka mohla o ka se ke wa fela: “Se a re holofedišitšexo sôna sé-sé: Ké bophelô byo bo sa felexo.”—1 Johane 2:25.
Pono ya mokitimi wa Mokriste ka dikgoketšo tša lefase le e swanetše go ba efe ka ge a e-na le moputso o bjalo o sa bapišegego ka pele ga gagwe? E swanetše go ba ya Paulo, yo a itšego: “Xomme le byale ke sa tiiša ke re ké thsenyêxêlô, xe ke di bapetša le boxolo bya tsebô ya xo tseba Jesu Kriste Mong wa-ka; ka ’baka la xaxwe ka re: Tšeo ka moka ké thsenyêxêlô; ka re: Ké maudi fêla.” Ka go dumelelana le se, Paulo o ile a kitima kudu gakaakang! “Bana bešo! Nna xa ke ithseme xore ke šetše ke thopile. Se se lexo xôna sé-sé: Ke lebala tša kwa nthaxo; ke ôbêlêla tša kwa pele; ke kxanyêlêla boyô, mo xo lexo mphapahlôxô.” (Ba-Filipi 3:8, 13, 14) Paulo o ile a kitima mahlo a gagwe a tsepamišitšwe ka go tia moputsong. Le rena re swanetše go dira bjalo.
Mohlala wa Rena o Mobotse Kudu
Dipapading tša bogologolo, dinkgwete di be di ratwa kae le kae. Direti di be di ngwala ka tšona, gomme babetli ba be ba dira dihlwa-dieme tša tšona. Ra-dihistori Věra Olivová o re ba “be ba hlapa ka letago gomme ba tumile kudu.” Ba be ba bile e le mehlala bakeng sa meloko ya dinkgwete tša ka moso.
“Nkgwete” ye e beago mohlala o mobotse kudu bakeng sa Bakriste ke mang? Paulo o araba ka gore: “Re kxôtlêlêlê thlabanong ye re lexo mo xo yôna, re išê mahlô xo Mo-êta-pele le Mophethi wa tumêlô, Yêna Jesu, e a kxôtleletšexo [kota ya tlhokofatšo, NW], le xe se se bexo se mo loketše e le lethabô, a dumêla xo xobošwa, a kxôna xo y’o dula ka letsoxong le letona la sedulô sa boxoši bya Modimo.” (Ba-Hebere 12:1, 2) Ee, ge e ba re tla ba bafenyi lebelong la rena bakeng sa bophelo bjo bo sa felego, re swanetše go lebelela ka go tsepelela Mohlaleng wa rena, Jesu Kriste. Se re ka se dira ka go bala dipego tša Diebangedi leboelela le ka go naganišiša ka ditsela tšeo re ka mo ekišago ka tšona. Go ithuta mo go bjalo go tla re thuša go lemoga gore Jesu Kriste o be a theetša Modimo gomme a hlatsela go tia ga tumelo ya gagwe ka kgotlelelo ya gagwe. E le moputso bakeng sa kgotlelelo ya gagwe, o ile a amogelwa ke Jehofa Modimo gotee le go newa ditokelo tše dingwe tše dintši tše di kgahlišago.—Ba-Filipi 2:9-11.
Ee, seka sa Jesu se segolo kudu e be e le lerato la gagwe. “Xa xo e a naxo le leratô le le fetišaxo la eo a xafaxo bophelô bya xaxwe ka ’baka la baxwêra ba xaxwe.” (Johane 15:13) O ile a nea tlhaloso e tseneletšego lentšung “lerato” ka go re botša gore re rate gaešita le manaba a rena. (Mateo 5:43-48) Ka gobane a be a rata Tatagwe wa legodimong, Jesu o ile a hwetša lethabo go direng thato ya Tatagwe. (Psalme 40:9, 10; Diema 27:11) Go lebelela ga rena go Jesu bjalo ka Mohlala wa rena le yo a re beelago lebelo leo re ka kitimago ka lona lebelong le le thata la bophelo gape go tla re tutueletša go rata Modimo le moagišani wa rena le go hwetša lethabo la kgonthe tirelong e kgethwa. (Mateo 22:37-39; Johane 13:34; 1 Petro 2:21) Dula o gopola gore Jesu ga a re nyake dilo tšeo di sa kgonegego. O re kgonthišetša gore: “Ke yo boló le wa pelo e kokobetšexo; ’me Le tlo hwetša khutšô ya meôya ya lena. Xobane yoko ya-ka xa e robe, morwalô wa-ka ké o bohwêfê.”—Mateo 11:28-30.
Bjalo ka Jesu, re swanetše go boloka mahlo a rena moputsong wo o boloketšwego ka moka bao ba kgotlelelago go fihla bofelong. (Mateo 24:13) Ge e ba re phadišana go ya ka melao, ge e ba re apola tše di re imelago tšohle le gona ge e ba re kitima ka kgotlelelo, re ka kgodišega ka phenyo. Pakane yeo e bonagalago ka pele e re tutueletša go ya pele! E mpshafatša matla a rena ka baka la lethabo leo e re neago lona, e lego lethabo leo le dirago gore tsela yeo e lego ka pele ga rena e be bonolo go sepela go yona.
[Seswantšho go letlakala 29]
Lebelo la Mokriste ke lebelo la sebaka se setelele—le nyaka kgotlelelo
[Seswantšho go letlakala 30]
Ka go se swane le bakitimi bao ba rwešwago mefapahlogo, Bakriste ba ka lebelela pele moputsong o sa senyegego
[Seswantšho go letlakala 31]
Moputso ke wa bohle bao ba kgotlelelago go fihla bofelong
[Seswantšho go letlakala 28]
Copyright British Museum