Barutiši ba Lentšu la Modimo ba Kgothaleditšwe go Phethagatša Thomo ya Bona

DIKETE tše makgolo tša barutiši di ile tša kopana dikgweding tša morago bjale e le gore di hwetše thuto. Go thoma ngwagola ka May, ba ile ba kgobokana Dikopanong tša Selete tše makgolo tša “Barutiši ba Lentšu la Modimo” tša Dihlatse tša Jehofa lefaseng ka bophara. Batla-kopanong ba ile ba kgothaletšwa gore ba ithute, e le gore ba tle ba swanelege ga kaone le go phethagatša thomo ya bona e le barutiši.

Na o bile gona go e nngwe ya dikopano tše? Ge e ba go le bjalo, ka ntle le pelaelo o lebogile dijo tša moya tšeo di ilego tša abja dipokanong tše bakeng sa borapedi bja Modimo wa therešo, Jehofa. Ke ka baka la’ng ga bjale o sa be le rena ge re dutše re seka-seka lenaneo le le rutago la kopano?

Letšatši la PeleMangwalo a Buduletšwego ke a Holago Bakeng sa go Ruta

Modula-setulo wa kopano o ile a amogela ka borutho batla-kopanong ka polelo e rego “Rutegang, Lena Barutiši ba Lentšu la Modimo.” Ka go ithuta go Jehofa, e lego ‘Mohlahli wa rena yo Mogolo,’ Jesu Kriste o ile a ba Morutiši yo Mogolo. (Jesaya 30:​20, NW; Mateo 19:​16) Ge e ba re tla tšwela pele re le barutiši ba Lentšu la Modimo, le rena re swanetše go rutwa ke Jehofa.

Ka morago go ile gwa latela karolo e rego “Go Ruta ka Mmušo go Enywa Dienywa tše Dibotse.” Ka dipoledišano le barutiši ba nago le phihlelo ba Lentšu la Modimo, go ile gwa gatelelwa mathabo le ditšhegofatšo tša modiro wa go dira barutiwa.

Go ile gwa latela polelo e tutuetšago e nago le sehlogo se se rego “Go Tutuetšwa ke ‘Matete a Modimo.’” Lekgolong la pele la nywaga, “matete” a akaretšago Mmušo wa Modimo a ile a phafoša batho gore ba gate mogato. (Ditiro 2:​11) Le rena re ka dira gore batho ba gate mogato ka go bolela “matete” a bjalo ka dithuto tša Mangwalo tša mabapi le topollo, tsogo le kgwerano e mpsha.

Polelo ya go latela e ile ya kgothaletša bohle go “Hwetša Lethabo go Lokeng ga Jehofa.” (Psalme 35:​27) Re thušwa go phegelela seo se lokilego ka go ithuta go rata se se lokilego le go hloya se sebe, ka go ithuta Beibele, ka go ganetša ka mafolofolo ditutuetšo tše gobatšago tša moya le ka go hlagolela boikokobetšo. Megato e bjalo e tla thuša go re šireletša ditlwaelanong tše sa agišego, dilong tše bonagalago tša lefase le boithabišong bjo bo gobogilego le bjo bošoro.

Polelo ya thwadi, e nago le sehlogo se se rego “Go Hlangwa ka mo go Feletšego re le Barutiši ba Lentšu la Modimo,” e ile ya re gopotša gore Jehofa o re dira badiredi ba gagwe ba swanelegago ka thušo ya Lentšu la gagwe, moya wa gagwe o mokgethwa le mokgatlo wa gagwe wa lefaseng. Mabapi le go diriša Lentšu la Modimo, seboledi se ile sa re eletša gore: “Pakane ya rena ke go phagamiša molaetša wa Beibele wo o ngwadilwego gomme re o gatelele ka dipelong tša batheetši ba rena.”

Tšhiedišano ya mathomo ya kopano e be e e-⁠na le sehlogo se se rego “Go Ithuta re Dutše re Ruta ba Bangwe.” Karolo ya go bula e ile ya gatelela gore re swanetše go dira ka go dumelelana le ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro bja Bokriste tšeo re di rutago ba bangwe. Karolo e latelago e ile ya re eletša gore ‘re rathe lentšu re sa kgopamiše.’ (2 Timotheo 2:​15) Gore re ithute, thuto ya ka mehla le e mafolofolo ya motho ka noši ya Beibele e bohlokwa, go sa šetšwe gore re hlanketše Modimo ka nako e kae. Karolo ya mafelelo ya tšhiedišano e bontšhitše gore Diabolo o re lebeletše, o nyaka boemo bja kgopolo bjo bjalo ka boikgogomošo, moya wa go ipuša, kgopolo ya go itšeela godimo, lehufa, mona, pefelo, sekgopi le go ntšha diphošo. Lega go le bjalo, ge e ba re ganetša Diabolo ka matla, o tla re tšhaba. Gore re mo ganetše, re swanetše go batamela kgaufsi le Modimo.—Jakobo 4:​7, 8.

Polelo e lego nakong e rego “Hlaswa Leuba la Lefase la Diswantšho Tšeo di Kgothaletšago Bootswa” e re bontšhitše kamoo re ka ganetšago ka gona ka katlego tšhošetšo yeo e šilafatšago boemo bja rena bja moya. Moporofeta Habakuku o boletše ka Jehofa gore: “Mahlô a xaxo ké ma-ila-sebe; xa a kxone xo fo bôna patikêxô.” (Habakuku 1:​13) Re swanetše go ‘hloya bobe.’ (Ba-Roma 12:⁠9) Batswadi ba ile ba lemošwa gore ba hlokomele tsela yeo bana ba bona ba dirišago Internet le go bogela thelebišene. Seboledi se boletše gore, bao ba gogetšwego diswantšhong tšeo di kgothaletšago bootswa, ba swanetše go hwetša thušo go tšwa go mogwera yo a godilego moyeng. E tla ba mo go thušago go naganišiša le go gopola ka mangwalo a bjalo ka Psalme 97:​10; Mateo 5:​28; 1 Ba-Korinthe 9:​27; Ba-Efeso 5:​3, 12; Ba-Kolose 3:⁠5; le 1 Ba-Thesalonika 4:​4, 5.

Polelo e latetšego e rego, “Dumelela Khutšo ya Modimo e go Šireletše,” e ile ya re homotša ka kgonthišetšo ya gore ge e ba re imelwa ke dipelaelo, re ka lahlela morwalo wa rena go Jehofa. (Psalme 55:​22) Ge e ba re mo tšhollela dipelo tša rena ka thapelo, Jehofa o tla re nea “khutšô ya Modimo,” go fola le go iketla ga ka gare tšeo di bago gona e le mafelelo a go ba tswalanong e bohlokwa le yena.—Ba-Filipi 4:​6, 7.

Letšatši la pele le ile la fela ka lethabo le le kgethegilego ka polelo e rego “Jehofa o Thakga Batho ba Gagwe ka Seetša,” yeo e ilego ya hlalosa go phethagala ga Jesaya kgaolo ya 60. Gare ga lefsifsi leo le apareditšego lefase ga bjale, “bašele”e lego lešaba le legolo le bonalago la ba swanago le dinkule thabela seetša sa Jehofa gotee le Bakriste ba tloditšwego. Ge seboledi se be se šupa go ditemana 19 le 20 se ile sa hlalosa gore: “Jehofa a ka se ke a ‘dikela’ bjalo ka letšatši goba ‘go ya lefsifsing’ bjalo ka ngwedi. O tla tšwela pele a tagafatša batho ba gagwe ka go ba hlabišetša seetša. Seo ke kgonthišetšo e kgahlišago gakaakang go rena ge re dutše re phela mehleng ya bofelo ya lefase le leo le lego lefsifsing!” Mafelelong a polelo, seboledi se ile sa tsebiša ka go lokollwa ga puku ya Boporofeta bja JesayaSeetša Bakeng sa Batho ka Moka, Bolumo ya Bobedi. Na o feditše go bala kgatišo ye e mpsha?

Letšatši la BobediGo Swanelega Gabotse go Ruta ba Bangwe

Ka morago ga go ahla-ahlwa ga temana ya letšatši letšatšing la bobedi, re ile ra theetša ka go fagahla tšhiedišano ya bobedi ya kopano e rego “Badiredi Bao Batho ba Bangwe ba Fetogago Badumedi ka Bona.” Diboledi tšhiedišanong ye ya dikarolo tše tharo di gateletše o mongwe le o mongwe wa megato e akaretšwago e meraro go thušeng batho go ba badumedigo phatlalatša molaetša wa Mmušo, go hlagolela kgahlego yeo e hweditšwego le go ruta bao ba thabelago go ela hloko seo Kriste a se laetšego. Ka thušo ya dipoledišano le ditiragatšo, re ile ra kgona go bona ka go lebanya kamoo re ka rutago ba bangwe gore e be barutiwa.

Karolo e ilego ya latela e be e le sehlogong se se rego “Okeletša Boineelo go Modimo Kgotlelelong ya Gago.” Seboledi se ile sa bontšha gore seo gabotse se lego bohlokwa ke go ‘kgotlelela ga rena go fihla bofelong.’ (Mateo 24:​13) Re swanetše go diriša ditokišetšo ka moka tša Modimothapelo, thuto ya motho ka noši, diboka le bodiredigo hlagolela boineelo go Modimo. Re swanetše go thibela dikganyogo le mediro ya lefase go šwahlela goba go senya boineelo bja rena go Modimo.

Ke bjang batho bao lehono ba lapišitšwego le go imelwa ba ka hwetšago tapologo? Polelo e rego “Go Hwetša Tapologo ka Tlase ga Joko ya Kriste” e ile ya araba potšišo yeo. Jesu ka botho o ile a laletša balatedi ba gagwe go tla ka tlase ga joko ya gagwe le go ithuta go yena. (Mateo 11:​28-​30) Re ka tla ka tlase ga joko ya Jesu ka go latela kgaufsi mohlala wa gagwe wa go phela bophelo bjo bonolo le bjo bo leka-lekanego. Dintlha tše dikgolo tša polelo ye di ile tša phagamišwa ke dipoledišano le bao ba nolofaditšego maphelo a bona.

E nngwe ya dintlha tše dikgolo tša dipokano tše dikgolo tša Dihlatse tša Jehofa ke kolobetšo ya bahlanka ba bafsa ba ineetšego ba Modimo. Ngwanabo rena yo a bego a neela polelo e rego “Kolobetšo e Lebiša Ditokelong tše Dikgolo tša go Ruta” o ile a amogela ka borutho bao ba bego ba e-⁠ya kolobetšong gomme a ba laletša gore ba be le karolo ditokelong tše dikgolo tša tirelo. Barutiši bao ba sa tšwago go kolobetšwa ba Lentšu la Modimo bao ba swanelegago go ya ka Mangwalo ba ka fihlelela maikarabelo a fapa-fapanego ka phuthegong.

Sehlogo sa polelo ya pele ya thapama se be se re: “Ekiša Morutiši yo Mogolo.” Ka nako e telele kua legodimong, Jesu o ile a bogela ka kelohloko gomme a ekiša Tatagwe, ka go rialo o ile a ba Morutiši yo Mogolo. Ge a be a le lefaseng, o ile a diriša ditsela tše atlegago tša go ruta, tše bjalo ka dipotšišo tše hlohlago kgopolo le diswantšho tše bonolo eupša e le tše phelago. Jesu o ile a thea thuto ya gagwe Lentšung la Modimo gomme a bolela ka phišego, borutho le matla. Na ga se ra tutueletšwa go ekiša Morutiši yo Mogolo?

Polelo e nngwe e tutuetšago e be e re, “Na o Ikemišeditše go Hlankela ba Bangwe?,” e ile ya re kgothaletša go ekiša mohlala wa Jesu wa go hlankela batho ba bangwe. (Johane 13:​12-​15) Seboledi se ile sa kgothaletša ka go lebanya banna ka moka bao ba swanelegago gore ba swane le Timotheo ka gore ba nyake dibaka tša go thuša ba bangwe. (Ba-Filipi 2:​20, 21) Batswadi ba ile ba kgothaletšwa gore ba ekiše Elikana le Hanna ka go thuša bana ba bona gore ba phegelele bodiredi bja nako e tletšego. Gomme bafsa ba ile ba kgothaletšwa gore ba ekiše mohlala wa Jesu Kriste le Timotheo yo mofsa ka go neela ditirelo tša bona ka go ithapa. (1 Petro 2:​21) Re ile ra tutuetšwa ke mantšu a bao ba ilego ba diriša gabotse dibaka tša go hlankela ba bangwe.

Sehlogo sa tšhiedišano ya boraro se be se re “Holwa ka Botlalo ke Thuto ya Pušo ya Modimo.” Seboledi sa pele se ile sa gatelela bohlokwa bja go oketša nako ya rena ya go theetša ka kelohloko. Gore re fihlelele pakane yeo, re ka thoma ka dikarolo tše kopana tša thuto ya motho ka noši gomme re leke go di oketša. Gape o ile a kgothaletša batheetši gore ba lebelele mangwalo le go ngwala dintlha nakong ya diboka. Seboledi sa bobedi se ile sa re lemoša ka go nyakega ga gore re swarelele go “mantšu ao a se naxo senyalô.” (2 Timotheo 1:​13, 14) Gore re itšhireletše dipegong tše di gobogilego tša methopo ya ditaba, difilosofi tša batho, bantšha-diphošo ba ba phagamego le dithuto tša bahlanogi, re swanetše go reka nako bakeng sa thuto ya motho ka noši le ya go ba gona dibokeng. (Ba-Efeso 5:​15, 16) Seboledi sa mafelelo sa tšhiedišano se gateletše go nyakega ga go diriša dilo tšeo re ithutilego tšona e le gore re tle re holege ka mo go tletšego go tšwa thutong ya pušo ya Modimo.—Ba-Filipi 4:⁠9.

Re be re thabile gakaakang go kwa polelo e rego “Ditokišetšo tše Difsa Bakeng sa Tšwelopele ya Rena ya Moya”! Re ile ra thabišwa ke go tseba gore puku e mpsha e nago le sehlogo se se rego Holwa ke Thuto ya Pušo ya Modimo e tla gatišwa go se go ye kae. Ditebelelo tša rena di ile tša phagama ge seboledi se be se bolela ka dikagare tša yona. Mabapi le karolo ya puku yeo e nago le dintlha tše mmalwa tša keletšo, o ile a re: “Puku ye e mpsha ya go ithuta ga se ya ngwalwa go swana le dipuku tša go ithuta tše e sego tša Beibele go boleleng dibopego tše dibotse tše 53 tša go bala, go bolela le go ruta. Tsela yeo e bolelago ka yona e theilwe melaong ya motheo ya Mangwalo.” Puku e tla bontšha kamoo baporofeta, Jesu le barutiwa ba gagwe ba ilego ba bontšha mekgwa e mebotse ya go ruta. Ee, puku ye ya go ithuta le dibopego tše difsa tša Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo ka ntle le pelaelo di tla re thuša gore re be barutiši ba kaone ba Lentšu la Modimo.

Letšatši la BoraroE-bang Barutiši ka Baka la Nako

Ka morago ga go ahla-ahlwa ga temana ya letšatši letšatšing la mafelelo, bohle ba ile ba theetša ka kelohloko tšhiedišano ya mafelelo ya kopano, “Boporofeta bja Maleaki bo re Lokišeletša Letšatši la Jehofa.” Maleaki o ile a porofeta mo e ka bago nywaga e lekgolo ka morago ga go boa ga ba-Juda Babele. Ba be ba boetše gape bohlanoging le bobeng, ba nyatšiša leina la Jehofa ka go se ele hloko melao ya gagwe ya go loka le ka go tliša diphoofolo tše di foufetšego, tša digole le tše di babjago bakeng sa dihlabelo. Go feta moo, ba be ba hlala basadi ba bofseng bja bona, mohlomongwe e le gore ba nyale basadi ba šele.

Kgaolo ya pele ya boporofeta bja Maleaki e re kgonthišetša ka lerato la Jehofa go batho ba gagwe. E gatelela go nyakega ga go ba le poifo e nago le tlhompho ya go boifa Modimo gaešita le go leboga le go hlompha dilo tše kgethwa. Jehofa o letetše gore re mo nee sohle seo re ka se kgonago, re mo rapele ka lerato leo le se nago boithati. Tirelo ya rena e kgethwa ga se ya swanela go fo ba mokgwa feela, gomme re swanetše go ikarabela go Modimo.

Se bolelela kgaolo ya bobedi ya Maleaki bakeng sa mehla ya rena, seboledi sa bobedi sa polelo ya tšhiedišano se ile sa botšiša gore: “Na rena ka noši re phafogetše gore ‘melomong ya rena go se hwetšwe bofora’?” (Maleaki 2:⁠6) Bao ba etelelago pele go ruteng ba swanetše go kgonthišetša gore seo ba se bolelago se theilwe ka go tia Lentšung la Modimo. Re swanetše go hloya dibe tše bjalo ka go dira ditlhalo tše sego molaong.—Maleaki 2:​14-⁠16.

Se bolela ka tlase ga sehlogo se se rego “Ke Bomang ba Tlago go Phologa Letšatši la Jehofa?” seboledi sa mafelelo sa tšhiedišano se ile sa re thuša go lokišeletša letšatši la Jehofa. Seboledi se ile sa bolela gore: “Ke mo go homotšago gakaakang go bahlanka ba Jehofa go tseba gore Maleaki kgaolo 3, temana 17 e na le phethagalo e kgolo go bona!” “E re: ‘E tlo ba batho ba-ka!’Ó r’yalo Morêna.Ka lôna ‘tšatši leo ke le beilexo ba tlo ba lehumô la-ka; ke tlo ba setša bo-ka motho xe a setša morwa w’axwe a mo dirêlaxo.’”

Karolo e nngwe e kgahlišago ya kopano e bile terama ya moaparo o feletšego e rego “Hlompha Bolaodi bja Jehofa,” yeo e swantšhitšego ka barwa ba Kora. Go sa šetšwe boemo bja kgopolo bja tatago bona bja borabele malebana le Moše le Arone, ba ile ba dula ba botegela Jehofa ka go se kwanantšhe le baemedi ba gagwe. Ge Kora le balatedi ba gagwe ba be ba bolawa, barwa ba Kora ba ile ba phologa. Polelo e ilego ya latela e rego, “Ikokobeletše Matla a Modimo a Taolo ka Potego e sa Kwanantšhego,” e ile ya bontšha kamoo dikagare tša terama di šomago go rena ka o tee ka o tee. Seboledi se ile sa lemoša ka dikarolo tše tshela tšeo go tšona Kora le balatedi ba gagwe ba ilego ba palelwa go tšona: go se thekge ka potego e sa kwanantšhego bolaodi bja Jehofa; go dumelela boikgogomošo, go nyaka maemo le lehufa di ba fenya; go tsepelela go go se phethagale ga bao ba kgethilwego ke Jehofa; go hlagolela boemo bja kgopolo bja go belaela; go se kgotsofalele ditokelo tša bona tša tirelo; le go dumelela ditswalano tša segwera goba ditlemo tša lapa di fiwa šedi e kgolo kudu go feta go botegela Jehofa ka go se kwanantšhe.

Polelo ya phatlalatša e be e e-⁠na le sehlogo se se rego, “Ke Bomang Bao ba Rutago Ditšhaba ka Moka Therešo?” Therešo yeo e ilego ya ahla-ahlwa e be e se therešo ka kakaretšo, eupša therešo e lego mabapi le morero wa Jehofa woo Jesu Kriste a ilego a o hlatsela. Seboledi se ile sa ela hloko therešo yeo e amanago le ditumelo, therešo yeo e lego mabapi le mokgwa wa borapedi le therešo mabapi le boitshwaro bja motho ka noši. Ka go swantšhwa mo ga Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga le Dihlatse tša Jehofa lehono, kgodišego ya rena ya gore ‘ruri Modimo o na le rena’ e ile ya tiišetšwa e le ka kgonthe.—1 Ba-Korinthe 14:⁠25.

Ka morago ga kakaretšo ya thuto ya Morokami ya beke yeo, barutiši ka moka ba bego ba le moo ba lentšu la Modimo ba ile ba tutueletšwa go gata mogato ka polelo ya go tswalela e rego, “Go Phethagatša Thomo ya Rena ya go Ruta ka go Akgofa.” Tsheka-tsheko e kopana ya lenaneo e gateletše bohlokwa bja go diriša Mangwalo ge re ruta, ditsela tšeo ka tšona re ka bago barutiši ba swanelegago, le go nyakega ga go ba le kholofelo therešong yeo re e rutago ba bangwe. Seboledi se ile sa re kgothaletša go dira gore go ‘tšwelela pele ga rena go bonale’ le go ‘itota le go lota le thuto.’—1 Timotheo 4:​15, 16.

A monyanya wa moya o mo kaakang wo re o thabetšego Kopanong ya Selete ya “Barutiši ba Lentšu la Modimo!” Eka re ka ekiša Mohlahli wa rena yo Mogolo Jehofa, le Morutiši wa rena yo Mogolo Jesu Kriste ge re ruta ba bangwe lentšu la Modimo.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 28]

Dikgatišo Tše Difsa Bakeng Sa Go Kgotsofatša Dinyakwa Tše Di Kgethegilego

Batla-kopanong ba Kopano ya Selete ya “Barutiši ba Lentšu la Modimo” ba amogetše ka mafolofolo dikgatišo tše pedi tšeo di swanetšego go ba tše thušago go ruteng ditherešo tša Mangwalo go batho ba lego dikarolong tše itšego tša lefase. Pampišana e nago le sehlogo se se rego Na o na le Moya o sa Hwego? e tla ba sedirišwa se holago sa go thoma dipoledišano le bao ba dulago dinageng tšeo maleme a lefelong leo a se nago phapano magareng ga “moya” (soul) le “moya” (spirit). Pampišana e mpsha e bontšha gabotse gore matla a moya a fapane le sebopiwa sa moya le gore batho ga ba fetoge dibopiwa tša moya ge ba e-⁠hwa.

Poroutšha e rego A Satisfying Life—How to Attain It e ile ya lokollwa mafelelong a letšatši la bobedi la kopano. Poroutšha ye e lokišeditšwe bakeng sa go thoma dithuto tša Beibele le bao ba sa tsebego Mmopi yo a nago le semelo le bao ba sa tsebego puku e buduletšwego ke Modimo. Na o šetše o kgonne go diriša dikgatišo tše bodireding bja gago?

[Diswantšho go letlakala 26]

Kua Milan, Italy le dikopanong go dikologa lefase, ba makgolo ba ile ba kolobetšwa

[Seswantšho go letlakala 29]

Batheetši ba ile ba tutuetšwa ke terama e rego “Hlompha Bolaodi bja Jehofa”