Kamoo go ka Tlwaetšwago Bao ba sa Tšwago go Thoma go Kopanela go Dira Boboledi
1. O ile wa ikwa bjang ge o be o thoma go ya bodireding?
1 Na o sa gopola ge o be o thoma go ya bodireding bja ntlo le ntlo? Mohlomongwe o be o tšhogile kudu. Ge e ba o be o šoma le morutiši wa gago wa Beibele goba mogoeledi yo mongwe, ga go pelaelo gore o be o thabile kudu. Ka ge ga bjale o šetše o e-na le phihlelo bjalo ka modiredi, o ka kgona go thuša go tlwaetša bao ba sa tšwago go thoma go kopanela go dira boboledi.
2. Bao e sa tšwago go ba bagoeledi ba swanetše go ithuta’ng?
2 Bao e sa tšwago go ba bagoeledi ba swanetše go ithuta kamoo ba ka thomago dipoledišano le beng ba dintlo, ba diriše Beibele, ba dire maeto a go boela le go thoma dithuto tša Beibele gotee le go di swara. E bile ba swanetše go ithuta kamoo ba ka tšeago karolo mehuteng e fapa-fapanego ya bodiredi, e bjalo ka go nea bohlatse setarateng le go dira boboledi mafelong a kgwebo. O ka ba thuša go kaonefatša dikarolong tše ka go ba beela mohlala le ka go ba nea ditšhišinyo.
3. Re ka thuša ba bangwe bjang ka mohlala wa rena?
3 Ruta ka Mohlala: Jesu o ile a bontšha barutiwa ba gagwe kamoo ba swanetšego go dira boboledi. (Luka 8:1; 1 Pet. 2:21) Ge o rulaganya go šoma le motho yo e sa tšwago go ba mogoeledi, lokišeletša thero e bonolo yeo a ka kgonago go e ekiša, mohlomongwe o diriša dithero tša mohlala tšeo di hwetšwago dikgatišong tša rena. Ke moka ithapele go bolela ntlong ya mathomo goba ya bobedi gore mogoeledi a kwe seo o se bolelago. Ge le dutše le tsena le go tšwa, o ka botšiša mogoeledi yo gore o bona thero ya gago e kgoma batho bjang. Se se tla mo thuša go bona bohlokwa bja go šoma le ba bangwe bodireding gomme sa dira gore go be bonolo go yena go amogela ditšhišinyo tšeo o tlago go mo nea tšona ka morago ga gore a nee thero.
4. Re ka thuša bjang motho yo e sa tšwago go ba mogoeledi ka morago ga go kwa thero ya gagwe?
4 Nea Ditšhišinyo: Jesu o ile a ba a laela barutiwa ba gagwe kamoo ba swanetšego go dira boboledi. (Mat. 10:5-14) Le wena o ka thuša motho yo e sa tšwago go ba mogoeledi ka tsela e swanago. Hlwaya tsebe ge e le nako ya gagwe ya go bolela. Ke moka ka morago ga gore le tšwe ntlong yeo, mo rete ka go lebanya le ka go tšwa pelong, gaešita le ge o ka ba o bone moo a swanetšego go kaonefatša thero ya gagwe gona. Pele o ka mo nea ditšhišinyo, o ka kgetha go bona ge e ba o kaonefatša boemo bjoo ntlong e latelago. Mohlomongwe o be a fo ba a tšhogile. Le gona, gopola gore bagoeledi ga ba na bokgoni bjo bo swanago gomme gantši go na le ditsela tše dintši tše di nepagetšego tša go dira dilo.—1 Bakor. 12:4-7.
5. Ke’ng seo re ka se bolelago ge re gata mogato wa pele wa go nea ditšhišinyo?
5 Ka dinako tše dingwe motho yo e sa tšwago go ba mogoeledi a ka go kgopela ditšhišinyo. Eupša ge e ba a sa dire bjalo, gata mogato wa pele wa go mo thuša. Se se ka dirwa bjang ka bohlale? Bagoeledi ba bangwe bao ba nago le phihlelo ba fo botšiša gore, “Na nka go nea tšhišinyo?” goba, “O nagana gore thero e sepetše bjang?” Goba mohlomongwe o ka re, “Ge ke be ke sa tšwa go ba mogoeledi, ke be ke thatafalelwa ke . . . eupša ke ile ka thušwa ke . . . ” Go a hola ka dinako tše dingwe gore bobedi bja lena le hlahlobe puku ya Go Boledišana. E le gore o se ke wa mo imetša, nea tšhišinyo selong se tee mo therong ya gagwe.
6. Mabapi le bodiredi, ke bjang ‘tšhipi e kgaritšago tšhipi’?
6 Tšhipi e Kgaritša Tšhipi: Timotheo, modiredi yo a nago le phihlelo, o ile a kgothatšwa ke Paulo gore a tšwele pele a ikgafela go ruteng le go direng tšwelopele. (1 Tim. 4:13, 15) Gaešita le ge o ka ba o e-na le nywaga e mentši o dira boboledi, ga se wa swanela go kgaotša go leka go kaonefatša bokgoni bja gago. Ithute go bagoeledi bao o dirago boboledi le bona, gaešita le go bao ba nago le phihlelo e nyenyane modirong wa boboledi gomme o dule o ikemišeditše go thuša ba bangwe ka botho, kudu-kudu bao ba sa tšwago go ba bagoeledi gore e be badiredi bao ba nago le bokgoni ba ditaba tše dibotse.—Die. 27:17.