O ka Kgona go Fihlelela Dipakane Tšeo o Ipeetšego Tšona ka Mokgatlong wa Jehofa

1. Ke bothata bofe bjoo ba bantši ba rena re lebeletšanago le bjona?

NA O kile wa ipeela pakane ya go dira selo se itšego ka mokgatlong wa Jehofa eupša wa palelwa ke go e fihlelela?b Ge e ba go le bjalo, ga o tee. Ka mohlala, Philip o be a nyaka go rapela letšatši le lengwe le le lengwe eupša a sa hwetše nako ya go dira bjalo. Erika yena o be a nyaka go dula a swara nako ya go ba gona dibokeng le tšhemong eupša o be a no dula a latelwa. Tomáš o lekile ka makga a mmalwa gore a bale Beibele ka moka. O re: “Ke be ke sa thabele go bala Beibele. Ke ile ka leka ka makga a mararo, eupša nako le nako ke be ke no fihla go Lefitiko ke moka ka tlogela.”

2. Ke ka baka la’ng re sa swanela go nyama ge e ba re se ra hlwa re fihlelela dilo tšeo re nyakago go se dira ka mokgatlong wa Jehofa?

² Ge e ba go na le selo se o nyakago go se fihlelela ka mokgatlong wa Jehofa, eupša o se wa hlwa o se fihlelela o se ke wa nyama. Le selo se senyenyane seo o nyakago go se fihlelela, gantši se hlokega nako ya gore o šome ka thata. Taba ya gore o nyaka go fihlelela selo seo o nyakago go se dira e bontšha gore o tšeela godimo segwera sa gago le Jehofa le gore o nyaka go mo direla sohle seo o ka se kgonago. Jehofa o tšeela godimo maiteko a gago. Ke nnete gore Jehofa ga se a letela gore o dire dilo tšeo o ka se kgonego go di dira. (Ps. 103:14; Mika 6:8) Ge e ba o nyaka go fihlelela selo se itšego, lebelela ge e ba maemo a gago a go dumelela. Ge e ba a go dumelela, gona o ka dira’ng gore o fihlelele seo o nyakago go se dira? A re boledišaneng ka tše dingwe tša dilo tšeo di ka re thušago.

GO KGANYOGA GO FIHLELELA DILO TŠEO O NYAKAGO GO DI DIRA GO BOHLOKWA

3. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re kganyoge go fihlelela selo seo re nyakago go se dira?

³ Go kganyoga go fihlelela dilo tšeo o nyakago go di dira go tla go thuša gore o di fihlelele. Ge o kganyoga go dira selo se itšego, o tlo šoma ka thata gore o se fihlelele. Re ka swantšha kganyogo le moya wo o thušago sekepe gore se fihle mo se yago gona. Ge e ba go na le moya, motho yo a sepelago ka sekepe a ka fihla mo a yago. Le gona, ge e ba moya e le o montši a ka fihla ka pela. Ka mo go swanago, ge e ba re kganyoga go dira dilo tše itšego, re ka kgona go di fihlelela. Ngwanabo rena David yo a tšwago kua El Salvador o re: “Ge o kganyoga go dira selo se itšego, o tlo šoma ka thata gore o se fihlelele.” O ka se dumelele selo se go thibela go fihlelela seo o nyakago go se dira?

4. Re ka rapelela’ng? (Bafilipi 2:13) (Bona le seswantšho.)

⁴ Rapelela kganyogo ya go fihlelela seo o nyakago go se dira. Jehofa a ka diriša moya wa gagwe o mokgethwa go go thuša go fihlelela seo o nyakago go se dira. (Bala Bafilipi 2:13.) Ka dinako tše dingwe re ipeela dilo tšeo re nyakago go di fihlelela ka gobane re a tseba gore re tlo kgona go di fihlelela, le gona ke mo go botse go dira bjalo. Eupša re ka no se be le kganyogo ya go dira bjalo. Se ke seo se ilego sa diragalela kgaetšedi Norina wa go tšwa kua Uganda. O be a ipeetše pakane ya go swara thuto ya Beibele, eupša o be a nagana gore a ka se kgone go e swara ka ge a be a sa kgone go ruta. O ile a thušwa ke’ng? O re: “Ke ile ka dula ke rapela Jehofa letšatši le letšatši gore a nthuše go ba le kganyogo ya go swara thuto ya Beibele. Ke ile ka phela ka go dumelelana le seo ke bego ke se rapelela ka gore ke kaonefatše tsela yeo ke rutago ka yona. Ka morago ga dikgwedi tše sego kae, ke ile ka lemoga gore kganyogo ya ka ya go nyaka go ruta batho Beibele e be e oketšega. Wona ngwageng woo, ke ile ka thoma go ruta batho ba babedi Beibele.”

5. Re swanetše go naganišiša ka’ng e le gore re ipeele dilo tšeo re nyakago go di fihlelela?

⁵ Naganišiša ka seo Jehofa a go diretšego sona. (Ps. 143:5) Moapostola Paulo o ile a naganišiša ka botho bjo bogolo bjoo Jehofa a mmontšhitšego bjona, gomme seo sa mo thuša gore a nyake go mo hlankela ka matla a gagwe ka moka. (1 Bakor. 15:9, 10; 1 Tim. 1:12-14) Ka mo go swanago, ge e ba o naganišiša ka dilo tšeo Jehofa a šetšego a go diretše tšona, o tlo ikwa o nyaka go fihlelela dilo tšeo o nyakago go di dira. (Ps. 116:12) Ekwa gore kgaetšedi yo a lego Honduras o ile thušwa ke eng gore a fihlelele pakane ya gagwe ya go ba mmulamadibogo wa ka mehla. O re: “Ke ile ka naganišiša kamoo Jehofa a nthatago ka gona. O nthušitše gore ke be karolo ya lapa la gagwe. O a nthata e bile o a ntšhireletša. Go naganišiša ka dilo tše go nthušitše gore ke mo rate kudu le gore ke nyake go oketša tsela yeo ke mo hlankelago ka yona.”

6. Ke dilo dife tše dingwe tšeo di ka re thušago gore re nyake go fihlelela dilo tšeo re nyakago go di dira?

⁶ Nagana ka mehola yeo e tlišwago ke go fihlelela dilo tšeo o nyakago go di dira. Ekwa gore Erika yo re boletšego ka yena pejana o ile a holega bjang ge a be a fihlelela pakane ya gagwe ya go swara nako. O re: “Ke ile ka lemoga gore go latelwa ge ke eya tšhemong go dira gore ke hlaelwe kudu. Eupša ge ke fihla ka pela ke kgona go dumediša bana babo rena le dikgaetšedi le go fetša nako ke na le bona. E bile ke kgona le go kwa ditšhišinyo tšeo di nthušago gore ke kaonefatše tšhemong le go e thabela.” Erika o ile a naganišiša ka mehola yeo e tlišwago ke go swara nako e bile o ile a fihlelela selo seo a bego a nyaka go se dira. Ke ditšhegofatšo dife tšeo o swanetšego go nagana ka tšona? Ge e ba o ipeetše pakane ya go kaonefatša tsela yeo o ithutago Beibele ka yona goba yeo o rapelago ka yona, nagana kamoo seo se tlago go tiiša segwera sa gago le Jehofa ka gona. (Ps. 145:18, 19) Ge e ba pakane ya gago e le go kaonefatša seka se itšego sa Bokriste, nagana kamoo seo se tlago go go thuša gore o kaonefatše segwera sa gago le ba bangwe. (Bakol. 3:14) Ngwala mabaka ao a dirago gore o nyake go fihlelela dilo tšeo o nyakago go di dira. Dula o lebelela dilo tšeo o di ngwadilego. Tomáš yo re boletšego ka yena peleng o re: “Ge ke na le mabaka a mantši ao a dirago gore ke nyake go fihlelela dilo tšeo ke nyakago go di dira ke tlo šoma ka thata gore ke di fihlelele.”

7. Julio le mosadi wa gagwe ba thušitšwe ke’ng gore ba fihlelele pakane ya bona?

⁷ Fetša nako o na le batho bao ba tlago go go kgothaletša gore o fihlelele dilo tšeo o ipeetšego tšona tšeo o nyakago go di dira. (Die. 13:20) Bona seo se ilego sa thuša Julio le mosadi wa gagwe gore ba oketše tsela yeo ba šomago ka yona tšhemong. O re: “Re ile ra kgetha bagwera bao ba thekgago pakane ya rena gomme ra boledišana le bona ka yona. Ba bantši ba bona ba be ba šetše ba fihleletše dilo tša go swana le tšeo re bego re nyaka go di dira. Ka gona ba be ba re nea ditšhišinyo tšeo di re holago. Bagwera bao ba rena ba be ba fela ba re botšiša gore re tla kae ka dipakane tša rena ke moka ba re kgothatša ge re hloka kgothatšo.”

GE RE IKWA RE SE NA MATLA

8. Go tlo direga’ng ge re ka leka go fihlelela seo re nyakago go se dira ge feela re ikwa re na le matla a go dira bjalo? (Bona le seswantšho.)

⁸ Ke nnete gore ka dinako tše dingwe ka moka ga rena re ikwa re se na matla. Na se se ra gore ga se ra swanela go šoma ka thata gore re fihlelele seo re nyakago go se dira? Aowa. Ka mohlala: Moya e ka ba wona o dirago gore sekepe se fihle mo se yago gona. Eupša moya ga o dule o foka ka matla e bile ka dinako tše dingwe ga o foke le gatee. Na seo se ra gore motho yo a sepedišago sekepe a ka se kgone go se sepediša? Aowa. Ka mohlala dikepe tše dingwe di sepedišwa ka motšhene mola tše dingwe di sepedišwa ka lehuduo. Motho yo a sepedišago sekepe a ka diriša dilo tše gore a fihle mo a yago gona. Kganyogo ya rena ya go nyaka go fihlelela pakane e itšego e ka swantšhwa le moya o fokago. Ka dinako tše dingwe kganyogo ya rena e ya gola mola ka dinako tše dingwe e fokotšega. Ka matšatši a mangwe re ka no ikwa re se na matla a go šoma ka thata gore re fihlelele pakane yeo re ipeetšego yona. Ka gona ge re ka šoma ka thata go fihlelela pakane yeo re ipeetšego yona ge feela re ikwa re na le matla a go dira bjalo, re ka no se tsoge re e fihleletše. Eupša go no swana le ge motho yo a sepedišago sekepe a ka nyaka ditsela tše dingwe tša gore a fihle mo a yago gona, le rena re ka šoma ka thata go fihlelela selo seo re nyakago go se dira, le ge ka dinako tše dingwe re se na matla a go dira bjalo. Le ge go ka no se be bonolo go dira bjalo, eupša o tlo thaba ge o fihlelela pakane ya gago. Pele re boledišana ka seo re ka se dirago, a re boledišane ka potšišo yeo e ka tšwelelago.

9. Na ke phošo go šoma ka thata go fihlelela pakane e itšego le ge re ikwa eka ga re na matla a go dira bjalo? Hlalosa.

⁹ Jehofa o nyaka gore re mo hlankele go tšwa pelong e bile re thabile. (Ps. 100:2; 2 Bakor. 9:7) Na re swanetše go šoma ka thata gore re fihlelele selo se itšego ka mokgatlong wa Jehofa le ge re ikwa re sa nyake go dira bjalo? Nagana ka mohlala wa moapostola Paulo. O itše: “Ke tula mmele wa ka gomme ka o laola bjalo ka lekgoba.” (1 Bakor. 9:25-27.) Paulo o ile a ikwa a gapeletšega go dira selo seo a bonago se lokile le ge a be a ikwa a se na matla a go dira bjalo. Na Jehofa o ile a amogela dilo tšeo Paulo a bego a mo direla tšona? Ee! Le gona Jehofa o ile a putsa maiteko a Paulo.—2 Tim. 4:7, 8.

10. Ke ditšhegofatšo dife tšeo re tlago go di hwetša ge re leka go fihlelela pakane ya rena le ge re se na matla a go dira bjalo?

¹⁰ Ka mo go swanago, Jehofa o a thaba ge re leka ka thata go fihlelela seo re nyakago go se dira le ge re se na matla a go dira bjalo. O a tseba gore le ge ka dinako tše dingwe re se na matla a go dira seo re se dirago, eupša re se dira ka gobane re mo rata. Jehofa o tla šegofatša maiteko a rena go swana le ge a ile a šegofatša a Paulo. (Ps. 126:5) Ge re dutše re bona Jehofa a re šegofatša, re ka thoma go ikwa re na le matla. Kgaetšedi Lucyna yo a tšwago Poland o re: “Ka dinako tše dingwe ke no ikwa ke sa nyake go ya tšhemong, kudukudu ge ke lapile. Eupša lethabo leo ke bago le lona ge ke boa tšhemong ke le legolo kudu.” A re boneng gore re ka dira eng ge re ikwa re se na matla.

11. Jehofa a ka re thuša bjang gore re be le boitshwaro?

¹¹ Rapelela go ba le boitshwaro. Go ba le boitshwaro ke go laola tsela yeo re ikwago ka yona le yeo re dirago dilo ka yona. Gantši polelwana ye e ka ba le kgopolo ya gore re ithute go phema go dira dilo tše mpe. Ka gona go hlokega gore re be le boitshwaro e le gore re dire selo se se lokilego, kudukudu ge e ba selo seo re se dirago se le thata goba re ikwa re se na matla a go se dira. Gopola gore boitshwaro ke se sengwe sa dika tšeo di enywago ke moya. Ka gona kgopela Jehofa gore a go fe moya wa gagwe o mokgethwa gore o go thuše go hlagolela seka se se bohlokwa. (Luka 11:13; Bagal. 5:22, 23) David yo re boletšego ka yena pejana o ile a hlalosa kamoo thapelo e ilego ya mo thuša ka gona. O be a nyaka go dula a latela lenaneo la gagwe la go dira thuto ya motho ka noši. O re: “Ke be ke kgopela Jehofa gore a nthuše go ba le boitshwaro. Ka ge a ile a nthuša, ke ile ka thoma go ba le lenaneo le lebotse la go ithuta le go le latela.”

12. Molao wa motheo wo o lego go Mmoledi 11:4, o re thuša bjang gore re fihlelele seo re nyakago go se dira ka mokgatlong wa Jehofa?

¹² O se ke wa letela boemo bo loka ka mo go feletšego. Lefaseng le re phelago go lona ga go bonolo gore boemo bo loke ka mo go feletšego. Ge e ba re ka letela gore dilo di re sepelele gabotse, re ka no se fihlelele dilo tšeo re nyakago go di dira. (Bala Mmoledi 11:4.) Ngwanabo rena yo a bitšwago Dayniel o re: “Ga go kgonege gore dilo di sepele gabotse ka mo re letetšego ka gona. Ga se ra swanela go letela gore dilo di re sepelele gabotse eupša re swanetše go no thoma go dira seo re nyakago go se fihlelela.” Ngwanabo rena Paul yo a tšwago Uganda, o bolela lebaka le lengwe leo le bontšhago gore ke ka baka la eng re se ra swanela go dikadika go thoma go dira selo se itšego. O re: “Ge re thoma go fihlelela pakane ya rena le ge re kopana le mathata, re nea Jehofa sebaka sa gore a re šegofatše.”—Mal. 3:10.

13. Mehola ya go thoma dilo tšeo re nyakago go di fihlelela ganyenyane-ganyenyane ke efe?

¹³ Thoma ganyenyane-ganyenyane. Re ka ikwa re nyama ge re bona e ka ga re kgone go fihlelela selo seo re nyakago go se dira. Ge e ba le wena o ikwa bjalo, o ka thoma ganyenyane-ganyenyane. Ge e ba o ipeetše pakane ya go hlagolela seka se itšego, ke ka baka la’ng o sa thome go bontšha seka seo ganyenyane-ganyenyane? Ge e ba o ipeetše pakane ya go bala Beibele ka moka, ke ka baka la’ng o sa thome go ipeela nako e nyenyane ya go e bala? Tomáš yo re boletšego ka yena mathomong a sehlogo se, o feditše ngwaga ka moka a thatafalelwa ke go fihlelela pakane ya gagwe ya go bala Beibele ka moka. O re: “Ke ile ka lemoga gore ke be ke bala dilo tše dintši moo e lego gore ke be ke palelwa. Bjale ke ile ka leka go e bala gape, eupša mo lekgeng le ke ile ka bala ditemana tše sego kae letšatši le lengwe le le lengwe gomme ka naganišiša ka tšona. Mafelelong ke ile ka thoma go thabela go bala Beibele.” Ge Tomáš a dutše a thabela go bala Beibele kudu, o ile a thoma go e bala nako e telele. Mafelelong o ile a kgona go bala Beibele ka moka.c

O SE KE WA NYAMA GE SE SENGWE SE GO ŠITIŠA GO FIHLELELA PAKANE YEO O IPEETŠEGO YONA

14. Ke dilo dife tšeo di ka re šitišago go fihlelela pakane ya rena?

¹⁴ Le ge re ka ba re na le matla goba re latela lenaneo leo re ipeetšego lona, go ka ba le dilo tšeo di ka re šitišago. Ka mohlala, “ditiragalo tšeo di sa letelwago” di ka re tšeela nako yeo re nyakago go e dirišetša go fihlelela pakane ya rena. (Mmo. 9:11) Re ka kopana le bothata bjo bo ka re nyamišago le go re fetša matla. (Die. 24:10) Ka ge re sa phethagala, re ka dira dilo tšeo di ka re šitišago go fihlelela pakane ya rena. (Baroma 7:23) Goba re ka no ikwa re lapile. (Mat. 26:43) Ke’ng seo se ka re thušago gore go se ke gwa ba le selo seo se re šitišago?

15. Ge e ba go na le selo seo se re šitišago go fihlelela pakane ya rena, na seo se bolela gore re paletšwe? Hlalosa. (Psalme 145:14)

¹⁵ Gopola gore le ge go ka ba le selo seo se go šitišago go fihlelela selo seo o nyakago go se dira, seo ga se bolele gore o paletšwe. Beibele e re re tlo fela re kopana le mathata. E bile e bolela gape gore re ka kgona go fihlelela selo seo re nyakago go se dira, kudukudu ge Jehofa a re thuša. (Bala Psalme 145:14.) Ge ngwanabo rena Philip a bolela ka dilo tšeo a di fihleletšego o re: “Ga ke dule ke nagana gore ke paletšwe gakae gore ke feleletše ke fihleletše pakane ya ka. Eupša ke nagana gore ke lekile ka makga a makae gore ke feleletše ke fihlelela pakane yeo.” David yo re boletšego ka yena mathomong o re: “Ga ke lebelele dilo tšeo di mpaledišago e le tšhitišo, eupša ke di lebelela e le sebaka sa go bontšha Jehofa gore ke a mo rata.” Ge o tšwela pele o leka ka thata go fihlelela selo seo o nyakago go se dira le ge go se bonolo, o bontšha Jehofa gore o nyaka go mo thabiša. Ruri Jehofa o a thaba ge a bona gore o tšwela pele o leka ka thata gore o fihlelele pakane ya gago!

16. Dilo tšeo di re šitišago go fihlelela pakane ya rena di ka re ruta’ng?

¹⁶ Ithute go selo seo se kilego sa go šitiša go fihlelela pakane ya gago. Nagana ka selo seo se go šitišitšego gomme o ipotšiše gore, ‘Nka dira’ng gore go se be le selo seo se ntšhitišago gape?’ (Die. 27:12) Ka dinako tše dingwe dilo tšeo di re šitišago di ka re bontšha gore re be re ka se kgone go fihlelela pakane yeo re ipeetšego yona. Ge e ba o bona eka se go bolelwago ka sona mo e ka ba e le nnete, naganišiša ka pakane yeo o ipeetšego yona gape go bona ge e ba o ka kgona go e fihlelela.d Ge e ba maemo a gago a sa go dumelele gore o fihlelele pakane yeo o bego o nyaka go e fihlelela, Jehofa a ka se go lebelele o le motho yo a paletšwego.—2 Bakor. 8:12.

17. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re nagana ka dilo tšeo re šetšego re di fihleletše?

¹⁷ Dula o nagana ka dilo tšeo o di fihleletšego. Beibele e re “Modimo ga se yo a sa lokago moo a ka lebalago modiro wa lena.” (Baheb. 6:10) Ka gona le wena ga se wa swanela go lebala dilo tšeo o di dirilego. Nagana ka dilo tšeo o šetšego o di fihleletše, e ka ba go ba le segwera se sebotse le Jehofa, go botša batho ba bangwe ka yena goba go kolobetšwa. Ka ge nakong e fetilego o kgonne go dira tšwelopele le go fihlelela dilo tšeo o bego o nyaka go di dira ka mokgatlong wa Jehofa, o ka tšwela pele o šoma ka thata gore o fihlelele dilo tšeo o nyakago go di dira gona bjale.—Bafil. 3:16.

18. Re swanetše go gopola’ng ge re dutše re šoma ka thata gore re fihlelele pakane ya rena? (Bona le seswantšho.)

¹⁸ Go no swana le ge motho yo a sepedišago sekepe a fihla mo a yago gona a thabile, le wena Jehofa o tla go thuša gore o kgone go fihlelela pakane yeo o ipeetšego yona. Eupša gopola gore batho ba bantši bao ba sepedišago dikepe ba thabela leeto la bona. Ka mo go swanago, le wena ge o dutše o šoma ka thata go fihlelela pakane ya gago ka mokgatlong wa Jehofa, o se ke wa lebala go thabela go bona kamoo Jehofa a go thušago ka gona le go go šegofatša. (2 Bakor. 4:7) Ge o sa fele matla o tla go šegofatša kudu.—Bagal. 6:9.