Tlala e Bolayago Nakong ya Mokhora
“Bahlanka ba-ka ba tlo ja, ’me lena la hwa ka tlala.”—JESAYA 65:13.
1, 2. (a) Ditšhaba di lwantšhana le bothata bofe ka go se atlege? (b) Beibele e šupa kholofelong efe ya kgonthe?
THEREŠO ya go ba gona ga tlala e tšhošetša lefase ka moka! Sehlogo sa barulaganyi ka go The Boston Globe ge se bolela ka bothata bjo se itše: “Lefase le nago le mo e ka bago batho ba dimilione tše sekete ba lego kgaufsi le go welwa ke tlala le swanetše go nyaka ditsela tša go thuša ditšhaba tše di diilago kudu gore di thabele se sengwe se se nyakilego go lekana le mokhora wa ditšhaba tše humilego kudu.” Lega go le bjalo, gaešita le ditšhaba tšeo di bitšwago tše di tšwetšego pele ka tša thekinolotši di ka se bolele gore di lokologile ka mo go feletšego tabeng ya go hloka dijo. Tše le tšona di ile tša palelwa ke go tšweletša lenaneo la go kgonthišetša gore badudi ba tšona ka moka ba tla fepja. Badirela-leago bao ba akaretšwago ba katana le bothata bjo bjo bo golago. Na go na le tharollo?
2 Sehlogo sa barulaganyi se se tsopotšwego ka mo godimo se dumetše gore: “Sebopego seo se nyamišago kudu le go feta sa go hlokega ga dijo . . . ke gore lefase le na le matla a lego molaleng a go fepa batho bohle.” Lega go le bjalo, bothata bja tlala le bja go hloka dijo bo tšwela pele bo gola. Ke ka baka la’ng se se swanetše go ba ka tsela ye? Mmopi wa rena yo lerato o neile go gontši bakeng sa dibilione tšeo di atago tša lefase. Ge a be a lokišetša lefase e le legae la motho, o le dirile gore le kgone go tšweletša dijo tše dintši, go feta tšeo di nyakegago bakeng sa bohle. (Psalme 72:16-19; 104:15,16,24) Gaešita le dinakong tše tša mathata, re kgonthišetšwa gore Monei wa rena o Mogolo o tla nea dijo tše lekanego go bao ba lebelelago Mothopong o swanetšego. O re botša ka Motho e a mmeilego gore e be Molaodi o mogolo wa Dijo gore: “Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya [Modimo]; ké mo Le tl’o xo ekeletšwa ka tšeo ka moka [dilo tšeo di nyakwago tša bophelo].”—Mateo 6:33; 1 Johane 4:14.
Tlala e Bolayago
3. Tlala ya bohlokwa bjo bogolo ke efe, gomme e boletšwe bjang e sa le pele?
3 Sa bohlokwa bjo bogolo lehono ke tlala e nyamišago ya moya. E tswalane ka go lebana le go hlokega ga khutšo. Batho ba ya ka mo le ka mo, gomme ba tsoma tsela ya go tšwa ka tlhologelo. Modimo ra-matla-ohle o dirile gore moporofeta wa gagwe a ngwale boemo bjo makgolong a nywaga a mantši a fetilego ka gore: “Tsebang-xê! Ó r’yalo Morêna Mong’a bohle. Xo tla matšatši a ke tl’o xo romêla tlala mo faseng, e sexo tlala ya boxôbê, e sexo lenyôra la meetse; e tlo ba xo lla xo kwa Lentšu la Morêna. Ba tlo xoloma bà e-tšwa lewatleng leno, ba y’o xóma ka lewatlê lela, bà e-tšwa Leboa ba e-ya Bohlabêla, ba putla-putla bà nyaka Lentšu la Morêna.—’Me ba ka se le hwetše.”—Amosi 8:11, 12.
4, 5. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bangwe ba sa hwetše Modimo gaešita lege ba mo tsoma? (b) Jesu o ile a fapana bjang le baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe? (Mateo 15:1-4)
4 Lega go le bjalo, na go na le tsela ya go tšwa mathateng a? Moapostola Paulo o araba ka gore ee, ge a re kgothatša ka mantšu a: ‘Yena Modimo e a dirilego legohle . . . o beetše batho mabaka le mellwane le maago; a re ba nyake Modimo ba mo kwe ge a le gona, ba mo hwetše, gobane ga a kgole, o kgaufsi le e mongwe le e mongwe wa rena.’—Ditiro 17:24-27.
5 Ge e ba Modimo a se ‘kgole le o mongwe le o mongwe wa rena,’ gona ke ka baka la’ng ba bantši ba mo tsoma gomme ba sa mo hwetše? Ke ka baka la gore ba mo tsoma mafelong a fošagetšego. Ke ba bakae bao ba ipitšago Bakriste bao ka noši ba hlahlobago puku ya go ithuta ya Bokriste, e lego Beibele e Kgethwa? Ke ba bakae bao ba bitšwago “badiši” bao ba dirišago Lentšu la Modimo go ruta “dinku?” (Bapiša le Hesekiele 34:10.) Jesu o boditše baetapele ba bodumedi ba baikgogomoši ba mehleng ya gagwe gore “Xa Le tsebe mangwalô; le matla a Modimo xa Le a tsebe.” (Mateo 22:29; Johane 5:44) Lega go le bjalo, Jesu o be a tseba Mangwalo gomme o ile a a ruta batho bao a ilego a ba kwela bohloko “ka xobane ba be ba lapile, bà lahlexile wa dinku tše di se naxo modiši.”—Mateo 9:36.
Ke Nako ya Mokhora Bjang?
6. Ge e le ka mokhora wa moya, Jehofa o kgonthišetša bahlanka ba gagwe bjang?
6 Jehofa o holofetša le go kgothatša bao ba nyakago go mo tseba e le ka kgonthe. Ge a kgalema badiši ba maaka ba bodumedi ka moporofeta wa gagwe Jesaya o re: “Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo ja, ’me lena la hwa ka tlala. Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo nwa, ’me lena la nyôrwa. Tsebang, bahlanka ba-ka ba tlo thaba, ’me lena la lewa ke dihlong.” (Jesaya 65:13, 14) Eupja Modimo o nea bjang bahlanka bao e lego ba gagwe mokhora? Re swanetše go dira’ng e le gore re tle re be le karolo lethabong la go thabela tokišetšo ya gagwe ya go phološa bophelo, go sa šetšwe tlala ya lehono ya moya?
7. Ke papadi efe ya kgale yeo e ilego ya newa bakeng sa go re nea matla lehono?
7 Ka ge go phologa go ithekgile ka mo go feletšego ka go tseba ga rena melao ya Modimo le go dira ka yona ka tumelo, ruri re swanetše go ya Lentšung la Modimo ka lethabo, re tsoma go tseba thato ya gagwe go rena le go lemoga mokgwa wa gagwe wa go dirišana le rena. (Johane 17:3) Ke ka lebaka leo, bjale re tla hlahlobago papadi ya Beibele yeo e swantšhetšago seo se diregago lehono. Moanegwa-thwadi papading ye ke rakgolokhukhu Josefa. Ka ge Jehofa a diretše batho ba Gagwe tokišetšo e bohlale ka Josefa, ka gona O etelela pele ka lerato bao ba Mo tsomago lehono.—Bapiša le Ba-Roma 15:4; 1 Ba-Korinthe 10:11, mongwalo wa ka tlase (*) wa Reference Bible; Ba-Galatia 4:24.
Josefa, Mophološi wa Bophelo
8, 9. (a) Ke go swana gofe mo re go hwetšago nakong ya gona bjale ga Josefa le Jakobo le Farao? (b) Rena ka noši re ka akaretšwa bjang phethagatšong ye?
8 Josefa morwa wa Jakobo o ile a bapala karolo ya bohlokwa e le mophološi wa bophelo. Na se se swantšhetša selo se sengwe seo se diregago mehleng ye ya morago? Ee, ela hloko kgotlelelo ya Josefa ya go kgotlelela go swarwa ka sehlogo ke banababo, go kgotlelela ga gagwe diteko le meleko nageng e šele, tumelo ya gagwe e sa šišinyegego, go kgomarela ga gagwe potego, le go godišetšwa ga gagwe boemong bja go ba molaodi yo bohlale nakong ya tlala e šoro. (Genesi 39:1-3, 7-9; 41:38-41) Na ga re bone se se swanago tseleng ya Jesu ya bophelo?
9 E bile ka baka la go hloiwa ge Jesu a ile a fetoga Bogobe bja Bophelo gare ga lefase le swerwego ke tlala ya “xo lla xo kwa Lentšu la Morêna.” (Amosi 8:11; Ba-Hebere 5:8, 9; Johane 6:35) Jakobo gotee le Farao ditswalanong tša bona le Josefa ba re gopotša Jehofa le seo a se phethago ka Morwa wa gagwe. (Johane 3:17, 34; 20:17; Ba-Roma 8:15,16; Luka 4:18) Go be go e-na le ba bangwe bao le bona ba ilego ba ba le karolo go bapaleng papadi ye e ilego ya direga e le ka kgonthe, gomme re ela hloko ka lethabo dikarolo tša bona. Ga go pelaelo gore re tla gopotšwa ka go ithekga ga rena ka Josefa o Mogolo, Jesu Kriste. Re leboga gakaakang ge a re phološa tlaleng e bolayago nakong ye e thata ya ‘mehla ya bofelo’!—2 Timotheo 3:1, 13.
Papadi e a Utollwa
10. (a) Josefa o ile a hlangwa bjang bakeng sa karolo ya boikarabelo yeo a bego a tla e tšea? (b) Ke dika dife tšeo a ilego a di bontšha bofseng bja gagwe?
10 Mehleng ya Josefa, go be go se motho yo a bego a ka tseba e sa le pele seo Jehofa a bego a se boloketše batho ba Gagwe. Eupja nakong ya ge Josefa a be a biletšwa go tlo phethagatša karolo ya gagwe ya bohlokwa, Jehofa o be a šetše a mo tlwaeditše gomme a mo lekile ge e ba a tla swanelega. Ge e le ka bophelo bja gagwe bja bjaneng, pego e balega ka tsela ye: “Josefa mola à sa le lesoxana la nywaxa e lesome le metšo e šupaxo, ó be a diša dihuswane à na le bana babô; xomme e be e le yêna e monyane xe a na le barwa ba Biliha le Silipa basadi ba tat’axwe. Xomme Josefa ó be a fêla a sêbêla tat’axwe tše mpe tše ba bolêlwaxo ka tšôna.” (Genesi 37:2) O ile a bontšha go botegela dikgahlego tša tatagwe go swana lege Jesu a be a botega ka go se aroge ge a diša mohlape wa tata’gwe gare ga “moloko o sa dumelexo, o sa tsebalexexo.”—Mateo 17:17, 22, 23.
11. (a) Ke ka baka la’ng banababo Josefa ba ile ba thoma go mo hloya? (b) Ke maemo afe a swanago ao a bego a akaretša Jesu?
11 Tatago Josefa, Isiraele, o ile a thoma go mo rata go feta banababo ka moka, gomme a mo šegofatša ka go mo direla seaparo se se telele sa mebala-bala se swanago le hempe. Ka baka la se, banababo Josefa ba ile “ba mo hlôya, ba se sa kxôna xo bolêla xa-botse le yêna.” Ba ile ba hwetša lebaka le lengwe gape la go mo hloya nakong ya ge a lorile ditoro tše pedi tšeo ba ilego ba di hlatholla e le tše bolelago gore o tla ba buša. Ka tsela e swanago, baetapele gare ga ba-Juda ba ile ba thoma go hloya Jesu ka baka la potego ya gagwe, go ruta ga gagwe mo go tutuetšago, gaešita le go šegofatšwa ga gagwe ke Jehofa mo go lego molaleng.—Genesi 37:3-11; Johane 7:46; 8:40.
12. (a) Ke ka baka la’ng Jakobo a be a tshwenyega ka go phela gabotse ga bana ba gagwe? (b) Ke go swana gofe mo re go hwetšago tseleng ya Josefa le ya Jesu?
12 Ka nako e nngwe, banababo Josefa ba be ba dišitše dinku kgaufsi le Sekeme. Tatago Josefa o be a tshwenyegile e le ka kgonthe ka gobane ke gona moo Sekeme a ilego a goboša Dina moo e lego gore Simeoni le Lefi le banababo bona ba ile ba bolaya banna ba motse woo. Jakobo o ile a kgopela Josefa gore a yo bona banababo gore ba phela bjang gomme a tle a boe a mmotša. Go sa šetšwe lehloyo leo banababo ba bego ba mo hloile ka lona, Josefa o ile a tloga kapejana a yo ba nyaka. Ka tsela e swanago, Jesu o ile a amogela kabelo ya Jehofa ya mo lefaseng ka lethabo, gaešita lege se se be se tla bolela tlaišego e kgolo nakong ya ge a be a dira e le Thwadi ya phološo. A mohlala o mobotse gakaakang woo Jesu e bilego wona go rena ka go kgotlelela ga gagwe!—Genesi 34:25-27; 37:12-17; Ba-Hebere 2:10; 12:1, 2.
13. (a) Banababo Josefa ba ile ba bontšha bjang lehloyo la bona? (b) Manyami a Jakobo a ka swantšhwa le eng?
13 Banababo Josefa ba lesome ba ile ba mmona a sa le kgole. Ka pela-pela ba ile ba thoma go mmefelelwa kudu, gomme ba loga maano a gore ba mmolaye. Mathomong ba ile ba rera go mmolaya. Eupja Rubeni, ka baka la go tšhaba go ikarabelela ka ge e le leitšibulo, o ile a ba fenya ka gore ba mo lahlele ka moleteng o omilego, a ikemišeditše gore a tle a boe ka morago gomme a mo lokolle. Lega go le bjalo, go sa le bjalo Juda o ile a phegelela banababo gore ba mo rekiše e le mohlanka go ba-Išimaele bao koloi ya bona e bego e feta. Ka gona banababo Josefa ba ile ba tšea seaparo sa Josefa gomme ba se ina ka mading a phooko gomme ba se iša go tatago bona. Ge Jakobo a se lebeledišiša o ile a goeletša a re: “Ké yôna kobô ya ngwana’ke; ó llwe ke sebata; ruri Josefa ó llwe.” Jehofa o swanetše go ba a ile a kwa bohloko bjo bo swanago ge Jesu a be a tlaišega nakong ya ge a be a phetha kabelo ya gagwe mo lefaseng.—Genesi 37:18-35; 1 Johane 4:9, 10.
Josefa Kua Egipita
14. Papadi ye ya kgale e ka re hola bjang lehono?
14 Ga se ra swanela go phetha ka gore go phethagatšwa ga ditiragalo tša papadi tšeo di akaretšago Josefa go direga ka tatelano e swanetšego ya mehla. Go e na le moo, morago kua re hwetša lelokelelo la mehlala yeo e lego ya go re ruta le go re kgothatša lehono. Ka ge moapostola Paulo a bolela gore: “Tše di ngwadilwexo kxalê, di ngwaletšwe xo ruta rena, xore re hwetšê kholofêlô ka xo tiišwa le ka xo homotšwa ka wôna mangwalô. Xomme Modimo Yêna Mong wa tiišô le khomotšô, lena ka moka a Le fê kxopolô e tee ya xo amana le Kriste Jesu. Xore Modimo Tata xo Mong’a rena Jesu Kriste Le Mo rêtê ka bopelo-tee le ka molomo o tee.”—Ba-Roma 15:4-6.
15. Ke ka baka la’ng Josefa le ba ntlo ya Potifara ba ile ba atlega?
15 Josefa o ile a išwa Egipita, gomme gona moo o ile a rekišetšwa mo-Egipita yo a bitšwago Potifara, letona la molaola-dikala la Farao. Jehofa o ipontšhitše a e-na le Josefa, yoo gaešita lege a be a le kgole kudu le ntlo ya tatagwe a ilego a tšwela pele a phela ka melao e mebotse ya motheo yeo tatagwe a ilego a e nweletša ka go yena. Josefa ga se a ka a lahla borapedi bja Jehofa. Mong wa gagwe, Potifara, o ile a thoma go lemoga dika tše di botse kudu tša Josefa gomme a mmea ka godimo ga ba ntlo ya gagwe ka moka. Jehofa o ile a tšwela pele a šegofatša ntlo ya Potifara ka baka la Josefa.—Genesi 37:36; 39:1-6.
16, 17. (a) Josefa o ile a lebana bjang le teko e nngwe gape ya potego? (b) Phihlelo ya Josefa kgolegong e bontšha lehlakore lefe la ditaba?
16 E bile gona moo, mo mosadi wa Potifara a ilego a leka go fapoša Josefa. O ile a tšwela pele a mo gana. Ka letšatši le lengwe o ile a swara seaparo sa Josefa, eupja Josefa o ile a tšhaba, gomme a se tlogela matsogong a mosadi yoo. Mosadi o ile a bega Josefa pele ga Potifara ka molato wa go bapala ka yena gomme Potifara o ile a lahlela Josefa kgolegong. Ka nako e teletšana o ile a tlengwa ka diketwane tša tshipi. Eupja mathateng ka moka a phihlelo ya gagwe ya kgolegong, Josefa o ile a tšwela pele a ipontšha gore e be e le monna yo a botegago. Ka gona, mohlapetši wa kgolego o ile a mmea mohlokomedi wa bagolegwa ka moka.—Genesi 39:7-23; Psalme 105:17, 18.
17 Ge nako e dutše e tšwela pele, motšheledi e mogolo wa Farao le moapei e mogolo ba ile ba mmefediša gomme ba ile ba golegwa. Josefa o be a abetšwe gore a ba hlokomele. Jehofa o ile a fetoša ditaba gape. Bahlanka ba babedi ba kgoro ba ile ba lora ditoro tše pedi tšeo di ilego tša ba tlaba. Josefa ka morago ga ge a gateletše gore ‘tlhathollo e tšwa go Modimo,’ o ile a ba botša seo ditoro di se bolelago. Ka ge Josefa a bontšhitše, matšatši a mararo ka morago, (letšatšing la Farao la matswalo) motšheledi o ile a bušetšwa modirong wa gagwe gomme moapei o mogolo o ile a fegwa.—Genesi 40:1-22.
18. (a) Josefa o ile a thoma go gopolwa bjang? (b) Ke eng seo se bego se bolelwa ke ditoro tša Farao?
18 Gaešita lege Josefa a ile a kgopela motšheledi gore a mmolele gabotse go Farao, fela nywaga e mebedi e ile ya feta pele monna yoo a gopola Josefa. Le gona, e bile feela ka baka la go lora ga Farao gabedi ditoro tše makatšago ka bošego botee. Ge go be go se le o tee wa dinoge tša kgoši yoo a bego a ka hlatholla seo di se bolelago, motšheledi o ile a botša Farao gore Josefa a ka hlatholla ditoro tšeo. Ka gona Farao o ile a laela gore Josefa a bitšwe, yo ka boikokobetšo a ilego a šupa Mothopo wa ditlhathollo, ka gore: “Ké Modimo e a tl’o xo tsebiša Farao tša khutšô.” Ka gona mmuši wa Egipita o ile a anegela Josefa ditoro ka mo go latelago:
“Ke be ke eme mo khwiting ya noka ya Nile. Ka bôna mo nokeng xò e-tšwa dikxomo tše šupaxo, tše di nonnexo, tša dibopêxô tše di kxahlišaxo, tša fula lehlakanoka. ’Me ka bôna xò e-tšwa xwa latela dikxomo tše dingwê tše di šupaxo tša mekodua, tše di befilexo kudu, tše di xwametšwexo; mo naxeng ka moka ya Egipita xa ke ešo ka bôna tše di befilexo byalo ka tšôna. Xomme dikxomo tše di otilexo tšé tša xo befa, tša ja tšela tše di šupaxo tša pele, tše di nonnexo. ’Me ya re xe di feletše dimpeng tša tšôna, xwa se ke xwa bônala xore di feletše mo dimpeng tša tšôna, di sa befile di etša mola pele. . . .
“Ka buša ka lôra, ka bôna diakô tše di šupaxo di mela lehlakeng letee, è le tše di fomilexo, tše botse. Ka bôna diakô tše di šupaxo tše di se naxo selô, tše di thsêsane, tše di thšumilwexo ke phefô ya Bohlabêla; le tšôna tša mela. Diakô tše di šupaxo tše thsêsanyane tšé, tša metša diakô tšela tše di šupaxo tše botse. Byale ke di anexetse bô-Maitse-a-mangwalô, ’me xa xo na e a nthlathollêlaxo.”—Genesi 40:23-41:24.
19. (a) Josefa o ile a bontšha bjang boikokobetšo? (b) Ke molaetša ofe woo o ilego wa newa ke tlhathollo ya ditoro?
19 A ditoro tše di makatšago! Motho a ka di hlatholla bjang? Josefa o ile a kgona, eupja e sego bakeng sa go itlišetša kgodišo yeo e lego ya gagwe. O itše: “Tše Farao a di lorilexo ké ditee. Modimo ó tsebiša Farao se a tl’o xo se dira.” Ka gona Josefa a tšwela pele a utolla molaetša o matla wa boporofeta wa ditoro tšeo, a re:
“Nywaga e šupago ye e tlaxo byale e tlo ba ya mokhora o moxolo mo naxeng ka moka ya Egipita. E tlo latêlwa ke nywaxa e šupago ya tlala; ké mo xo tl’o xo lebalwa mokhora wola ka moka mo naxeng ya Egipita; ka xobane tlala e tlo ba e sentše naxa . . . Byale xe Farao a lorile ’me a boeletša, ké xore ké taba ye Modimo a e tiišitšexo, xomme ké tše Modimo a tl’o xo di dira è sa le byale.”—Genesi 41:25-32.
20, 21. (a) Farao o ile a itshwara bjang temošong ye? (b) Tabeng ye Josefa le Jesu ba ka bapetšwa bjang?
20 Ke eng seo Farao a bego a ka se dira ka tlala ye e bego e batamela? Josefa o ile a eletša Farao gore a itokišetše ka go bea monna yo bohlale gore a okamele naga ka moka e le gore a boloke mašaledi a puno ya nywaga e botse. Nakong yeo Farao o be a šetše a lemogile dika tše di botse kudu tša Josefa. A rola palamonwana ya gagwe gomme a e rweša Josefa, ruri Farao ka go dira bjalo o ile a mo kgetha gore a buše nageng ka moka ya Egipita.—Genesi 41:33-46.
21 Josefa o be a e-na le nywaga e 30 ge a ema pele ga Farao, e lego nywaga e lekanago le ya Jesu ge a be a kolobetšwa le go thoma bodiredi bja gagwe bjo bo neago bophelo. Sehlogo se se latelago se tla bontšha kamoo Josefa a ilego a dirišwa ke Jehofa ka gona ge a swantšhetša “Mmuši le Mophološi” nakong ya tlala ya moya yeo e šupago ka mo go kgethegilego mehla ya rena.—Ditiro 3:15; 5:31.
O Araba Bjang?
◻ Ke ka ditsela dife tše pedi tšeo tlala e lego kotsi lehono?
◻ Ke dika dife tše botse tšeo Josefa a ilego a di hlagolela ge a be a sa na le banababo?
◻ Re ka ithuta’ng diphihlelong tša Josefa tša pele kua Egipita?
◻ Go hlokomela ga Jehofa Josefa le batho bao ba bego ba bolawa ke tlala go re kgonthišetša eng?
[Lepokisi go letlakala 13]
Mongwadi wa dikuranta ka go The Sunday Star (Toronto, March 30, 7986) o boletše mabapi le dikereke tše bitšwago tše dikgolo gore: “Moo ba palelwago o šoro ke tabeng ya go kgotsofatša tlala e kgolo ya moya ya banna, basadi le bafsa”