Ba Dirile Thato Ya Jehofa
Go Hweletša Isaka Mosadi
MONNA yo a tšofetšego yo a dutšego kgaufsi le sediba o be a lapile. Yena le bahlokomedi ba gagwe gotee le dikamela tša bona tše lesome ba be ba sepetše go tloga kgole lefelong la Bereseba go ya leboa la Mesopotamia—e lego monabo wa dikhilomithara tše di fetago 800.a Bjale ka ge ba be ba fihlile mo ba bego ba e-ya gona, mosepedi yo yo a lapilego o ile a khutša gore a naganišiše ka thomo ya gagwe e thata. Monna yo e be e le mang, gomme ke ka baka la eng a ile a tšea leeto le le le lapišago?
Monna e be e le mohlanka wa Aborahama, “e moxolo wa motseng wa xaxwe.” (Genesi 24:2) Gaešita le ge a se a bolelwa ka leina pegong, go bonala yo e be e le Eliesere yo Aborahama ka nako e nngwe a ilego a mo šupa e le ‘motho e a tswaletšwego motseng wa gagwe’ yo a boletšego ka yena e le yo a tlago go ‘ja bohwa bja gagwe.’ (Genesi 15:2, 3) Go ba gona, seo e bile nakong ya ge Aborahama le Sara ba be ba se na ngwana. Bjale morwa wa bona Isaka o be a na le nywaga e 40, gomme gaešita le ge Eliesere e be e se sa hlwa e le moja-bohwa yo mogolo wa Aborahama, e be e sa le mohlanka wa gagwe. Ka gona o ile a dumela ge Aborahama a be a dira kgopelo e hlohlago. E be e le eng?
Thomo e Hlohlago
Mehleng ya Aborahama lenyalo le be le sa kgome lapa feela eupša le be le kgoma le setšhaba ka moka goba setšhaba sa bopatriareka. Ka gona e be e le mo go tlwaetšwego gore batswadi ba kgethele bana ba bona molekane. Lega go le bjalo, Aborahama o ile a lebeletšana le bothata ge a be a nyakela morwa wa gagwe Isaka mosadi. Mekgwa ya go nyatša Modimo ya ba-Kanana ba lefelong leo e ile ya dira gore go nyalana le yo mongwe wa bona e be mo go ronago. (Doiteronomio 18:9-12) Le gona, gaešita le ge go be go tlwaelegile gore monna a nyale setšhabeng sa gabo, meloko ya Aborahama e be e dula dikhilomithara tše makgolo kgole ka leboa la Mesopotamia. O be a ka se fo dira gore Isaka a tloge a yo dula moo, ka gore Jehofa o holofeditše Aborahama gore: “Bana ba xaxo ke tlo ba fa naxa yé!” e lego naga ya Kanana. (Genesi 24:7, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Ka gona Aborahama o itše go Eliesere: “O tlo ya naxeng ya xešo le metswalong ya-ka, wa nyakêla Isaka morwa wa-ka mosadi xôna-kua.”—Genesi 24:4.
Ge a feditše leeto le letelele, Eliesere o ile a khutša kgaufsi le sediba ge a naganišiša ka thomo ya gagwe. O ile a lemoga gore go se go ye kae basadi ba tla be ba e-tla sedibeng go tlo ga meetse a go dirišwa bošego. Ka gona o ile a kgopela Jehofa ka gore: “Byale mosetsana yo ke tl’o xo mo kxopêla ka re: A k’O sekamišê moêta wa xaxo ke nwê! yena a re: A k’O nwê; le dikamêla tša xaxo ke tlo di xêla! e bê yêna yo O mmeeleleditšexo Isaka mohlanka wa xaxo. Ké mo ke tl’o xo tseba xe O dirile mong wa-ka ka kxauxêlô.”—Genesi 24:14.
Ge a sa dutše a rapela, kgarebjana e botsana ye e bitšwago Rebeka e ile ya tla. Eliesere o ile a re go yena: “A k’O nnošê meetsana ka moêta wa xaxo.” Rebeka o ile a dira bjalo, gomme ka morago a re: “Le dikamêla tša xaxo ke tlo di xêla, di nwê di kxôlwê.” Se e be e tloga e le go ithapa mo gogolo ka ge kamela e swerwego ke lenyora e kgona go nwa go fihla go dilithara tše 95 tša meetse ka metsotso e lesome feela! Go sa šetšwe ge e ba dikamela tšeo tša Eliesere di be di swerwe ke lenyora ka tsela yeo goba go se bjalo, Rebeka o swanetše go ba a tsebile gore tirelo yeo a bego a holofetša go e dira e be e tla ba e lapišago. Ee, “ka byako [o ile] a thšollêla moêta lexopong, a kxanyêla a boêla sedibeng, a xa meetse, ’me a xêla dikamêla ka moka.”—Genesi 24:15-20.
A lemoga tlhahlo ya Jehofa, Eliesere o ile a nea Rebeka lengina la nkong la gauta le maseka a mabedi a gauta tšeo di bitšago mo e ka bago R6 100 ka ditekanyetšo tša ditšhelete tša gona bjale. Ge Rebeka a mmotša gore ke yena setlogolo sa Nahoro ngwanabo Aborahama, Eliesere a rapela thapelo ya go leboga Modimo. O itše: “Jehofa o nkišitše tseleng e yago ngwakong wa bana babo mong wa-ka.” (Genesi 24:22-27, PK) Eliesere o ile a išwa lapeng la gabo Rebeka. Mafelelong, Rebeka o ile a ba mosadi wa Isaka gomme a ba le tokelo ya go ba makgolo-khukhu wa Mesia, e lego Jesu.
Dithuto Bakeng sa Rena
Jehofa o šegofaditše maiteko a Eliesere ao a dirilwego ka thapelo a go hweletša Isaka molekane yo a boifago Modimo. Lega go le bjalo, gopola gore lenyalo la Isaka le be le tswalana ka go lebanya le morero wa Modimo wa go tšweletša peu ka Aborahama. Ka gona pego ye ga se ya swanela go re dira gore re fetše ka gore yo mongwe le yo mongwe yo a rapelelago molekane o tla mo fiwa ka mohlolo. Lega go le bjalo, ge re kgomarela melao ya motheo ya Jehofa, o tla re nea matla a go kgotlelela ditlhohlo tšeo di tlago le boemo le ge e le bofe bophelong—lenyalo goba boemo bja go se be lenyalong.—1 Ba-Korinthe 7:8, 9, 28; bapiša le Ba-Filipi 4:11-13.
Eliesere o ile a swanelwa ke go dira maiteko a magolo go dira dilo ka tsela ya Jehofa. Le rena re ka hwetša gore go dumelelana le ditekanyetšo tša Jehofa ga se ka mehla go lego bonolo. Ka mohlala, go ka ba thata go hwetša mošomo wo o sa šitišego mediro ya pušo ya Modimo, molekane yo a boifago Modimo, bagwera bao ba agago le boithabišo bjo bo sa gobošego. (Mateo 6:33; 1 Ba-Korinthe 7:39; 15:33; Ba-Efeso 4:17-19) Lega go le bjalo, Jehofa o kgona go thekga bao ba ganago go kwanantšha melao ya motheo ya Beibele. Beibele e holofetša gore: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.”—Diema 3:5, 6.
[Mengwalo ya tlase]
a Ge go elwa hloko lebelo la dikamela la kakaretšo, go ka no ba go tšere matšatši a fetago 25 go fetša leeto.