Tlholo e re, “Ba Hlôka tše ba Kaxo Latola ka Tšôna”
“Tše di sa bonwexo tša xaxwe, e lexo matla a neng le neng, le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôna ditirô tša xaxwe, ’me ba hlôka tše ba kaxo latola ka tšôna.”—BA-ROMA 1:20.
1, 2. (a) Ke pelaelo efe e bohloko ye Jobo a ilego a e dira go Jehofa? (b) Ke go inyatša gofe mo Jobo a ilego a go dira ka morago?
JOBO monna wa mehleng ya kgale yo a bego a botegela Jehofa Modimo e le ka kgonthe, o ile a lekwa o šoro ke Sathane. Diabolo o be a dirile gore Jobo a lobe mahumo a gagwe ka moka, a bolaile barwa le barwedi ba gagwe gomme a mo hlokofaditše ka bolwetši bjo bo šišimišago. Jobo o be a nagana gore ke Modimo yo a tlišago dikotsi tše go yena gomme o ile a belaela go Jehofa o šoro: “A O ka natefêlwa ke xo tsoša matla, . . . O re’ng-xê Ò tsoma molato xo nna; O re’ng Ò latiša dibe tša-ka? Etšwe O tseba xe ke se yo mobe?”—Jobo 1:12-19; 2:5-8; 10:3, 6, 7.
2 Ka nako e nngwe ka morago ga mo, mantšu a Jobo go Modimo a ile a bontšha se sengwe seo se fapanego le se: “Ké nna ke boletšexo kè sa hlaoloxanye mehlôlô ye e mpalêlaxo; ke be ke sa tsebe. Xo kwa ka ditsêbê ke be ke e-kwa; byale xôna mahlô a-ka a Xo bone. Xomme byalo ke a inyatša, ke a ithsôla kè le lerole le molôra.” (Jobo 42:3, 5, 6) Ke’ng seo se diragetšego se se fetotšego maikwelo a Jobo?
3. Ke pono efe e mpsha ye Jobo a ilego a e hwetša mabapi le tlholo?
3 Ka nako yeo, Jehofa o be a hlile a ohla Jobo a le ledimong. (Jobo 38:1) O ile a dulela go botšiša Jobo dipotšišo. ‘O be o le kae mola ke be ke thea lefase? Ke mang yo a tswaletšego lewatle ka mabati gomme a bea mellwane yeo maphoto a lona a bego a tla goma go yona? Na o ka dira gore maru a neše pula ya wona lefaseng? Na o ka dira gore bjang bo mele? Na o ka tlemaganya dihlopha tša dinaledi gotee gomme wa di hlahla tseleng ya tšona?’ Go tloga kgaolong ya 38 go ya go ya 41 ya puku ya Jobo 38-41, Jehofa o ile a botšiša Jobo dipotšišo tše bjalo tše dintši le tše dingwe gape ka tlholo ya Gagwe. O ile a dira gore Jobo a bone moedi o mogolo o lego gona magareng ga Modimo le motho, a gopotša Jobo ka bohlale le matla tše di bonagalago tlholong ya Modimo, e lego dilo tšeo Jobo a bego a ka se ke a kgona go di dira goba gaešita le go di kwešiša. Jobo a tšhošitšwe ke matla a šiišago le bohlale bjo bogolo bja Modimo ra-matla-ohle bjalo ka ge di utollwa ka tlholo ya Gagwe, o ile a boifišwa ke go lemoga gore o be a e-na le sebete sa go ngangišana le Jehofa. Ka gona o ile a re: “Xo kwa ka ditsêbê ke be ke e-kwa; byale xôna mahlô a-ka a Xo bone.”—Jobo 42:5.
4. Ke’ng seo re swanetšego go se lemoga tlholong ya Jehofa, gomme boemo bja bao ba palelwago ke go e bona ke bofe?
4 Mongwadi yo a buduletšwego wa Beibele makgolong a nywaga ka morago o ile a tiiša gore dika tša Jehofa di ka bonwa ka tlholo ya gagwe. Moapostola Paulo o ngwadile go Ba-Roma 1:19, 20 gore: “Tše di tsebêxaxo tša Modimo, le xo ba-ntlê di pepeneneng, ka xe Modimo a di beile pepeneneng mo xo bôná. Hleng tše di sa bonwexo tša xaxwe, e lexo matla a neng le neng le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôná ditirô tša xaxwe, ’me ba hlôka tše ba kaxo latola ka tšôna.”
5. (a) Ke kganyogo efe ya tlhago ye batho ba nago le yona, gomme e kgotsofatšwa bjang ke ba bangwe ka mo go fošagetšego? (b) Keletšo ya Paulo go Bagerika ba Athene e be e le efe?
5 Motho o bopilwe a e-na le kganyogo ya tlhago ya go rapela matla a phagamego. Dr. C. G. Jung pukung ya gagwe ya The Undiscovered Self o boletše kganyogo ye e le “mokgwa wa tlhago wo e lego wa batho feela, gomme dipontšho tša wona di ka kgona go latelwa historing ka moka ya batho.” Moapostola Paulo o boletše ka kganyogo ya tlhago ya motho ya go rapela, e lego seo se hlalosago lebaka leo Bagerika ba Athene ba bego ba diretše medimo e mentši e tsebjago le ye e sa tsebjego diswantšho le dialetare. Paulo gape o ile a ba tsebiša Modimo wa therešo gomme a ba bontšha gore ba swanetše go kgotsofatša kganyogo ye ya tlhago ka go nyaka Jehofa Modimo wa therešo, “ba Mo kwê xe a le xôna, ba Mo hwetše, xobane xa a kxolê, ó kxaufsi le e mongwê le e mongwê wa ba re lexo fá.” (Ditiro 17:22-30) Tsela yeo re lego kgaufsi ka yona le tlholo ya gagwe, ke yona tsela yeo re tlago go lemoga dika le mekgwa ya gagwe ka yona.
Modikologo o Makatšago wa Meetse
6. Ke dika dife tša Jehofa tše re di bonago modikologong wa meetse?
6 Ka mohlala, ke dika dife tša Jehofa tše re di lemogago matleng a maru a seka-mouwane ao a rwelego ditone tša meetse? Re bona lerato le bohlale bja gagwe, ka gobane o neša pula e le gore lefase le šegofale. O dira se ka thulaganyo e makatšago yeo e akaretšwago modikologong wa meetse o bolelwago go Mmoledi 1:7: “Tšohle dinoka di ya lewatleng, ’me lewatle xa le tlale. Dinoka mo di yaxo, ké mo di tl’o xo fêla di leba xôna.” Puku ya Beibele ya Jobo e bolela ka go lebanya mabapi le mokgwa wo se se diregago ka wona.
7. Meetse a tloga bjang lewatleng go ya marung, gomme maru a seka-mouwane a rwala bjang ditone tša meetse?
7 Ge dinoka di elela lewatleng, ga di felele moo. Jehofa o “goga marothodi a meetse lewatleng gomme a rothiša pula e e-tšwa mouwaneng wo a o dirilego.” Ka gobane meetse a le ka sebopego sa moyameetse gomme ka morago a fetoga mouwane o mobotse, gona “maru a akalala ka godimo ga dihlogo, e lego modiro o botse wa bohlale bja gagwe bjo bo phethagetšego.” (Jobo 36:27; 37:16; The New English Bible) Maru a akalala ge fela a sa dutše e le mouwane: “O phuthela meetse marung a gagwe—mouwane ga o phatloge tlase ga boima bja wona.” Goba bjalo ka ge phetolelo e nngwe e re: “O kgobokeletša meetse marung a maso-maso, gomme maru ga a gagoge tlase ga boima bja wona.”—Jobo 26:8, The Jerusalem Bible; NE.
8. Ke ka megato efe e fapanego ‘meeta ya meetse ya godimo’ e tšhollwago le modikologo wa meetse o phethwago?
8 ‘Ke mang yo a ka tšhololago meeta yeo ya godimo’ go dira gore pula e ne lefaseng? (Jobo 38:37) Ke Motho yo ‘matla a gagwe a phethagetšego’ yo a e beilego moo, yo a ‘rothišago pula e tšwago mouwaneng wo a o dirilego.’ Ke’ng seo se nyakegago gore marothodi a hlotlwe mouwaneng? Go swanetše go ba le dikarolwana tše thata tše di ka bonwago ka maekrosekopo tše bjalo ka dikarolwana tša lerole goba tša letswai—tša go tloga go tše dikete go ya go tše makgolo a dikete a tšona ka go khubiki sentimethara e nngwe le e nngwe ya moya—gore di dire e le moo marotholotšana a tlago go ipopa gona. Go lekanywa gore go nyakega marotholotšana a milione gore a dire lerotholodi la pula. Ke feela ka morago ga mosepelo wo ka moka mo maru a ka rothišetšago mafula a wona lefaseng bakeng sa go dira dinoka tšeo di bušetšago meetse a tšona lewatleng. Ka gona modikologo wa meetse o a iphetša. Na tše ka moka di itiragaletše feela? Ruri, di ka se ‘latolwe’!
Mothopo o Tee wa Bohlale bja Salomo
9. Ke’ng seo Salomo a hweditšego se makatša ka mohuta o mongwe wa ditšhoši?
9 Bohlale bja Salomo bo be bo sa lekanywe ka selo lefaseng la bogologolo. Bogolo bja bohlale bjoo bo be bo akaretša tlholo ya Jehofa: “[Salomo] ó be a tseba xo bolêla tša dihlare tša merôkwana tša Libanoni le tša semelanyana se se hloxaxo morakong, le tša diphôôfôlô le tša dinonyana, le tša dixaxabi le tša dihlapi.” (1 Dikxoši 4:33) E be e le yena Kgoši Salomo yo yo a ilego a ngwala gore: “Sebodu, yaa xo mohlwá [tšhoši, NW] O bônê mokxwa wa wôna; O tlê O hlalefê. Xa o n’e mokxôma, le xe e le molaki, xoba molaodi; le xe xo le byalo, o ikxobêla dijô lehlabula, o ipeêla dilewa selemô.”—Diema 6:6-8.
10. Seswantšho sa Salomo ka ditšhoši tše di bunago se ile sa lokafatšwa bjang?
10 Ke mang yo a rutilego ditšhoši go kgobela dijo selemo gore di tle di di je marega mola go tonya? Go nepagala ga taba ya Salomo ya ditšhoši tše tše di bunago dipeu gomme tša di boloka gore di tle di di diriše marega e be e belaelwa ka makgolo a nywaga. Ga go na motho yo a bego a kile a hwetša bohlatse bja go ba gona ga tšona. Lega go le bjalo, setsebi sa tša tlhago sa Brithania ka 1871 se ile sa hwetša dišego tša tšona tša ka tlase ga mmu, gomme go nepa ga Beibele ka go bolela ka tšona go ile gwa lokafatšwa. Eupja ditšhoši tše di hweditše kae tlhaloganyo ya go tseba gore nakong ya selemo go tonya ga marega go e-tla le bohlale bja go tseba seo di swanetšego go se dira ka go tonya moo? Beibele ka boyona e hlalosa gore dilo tše dintši tše Jehofa a di hlodilego di logeletšwe bohlale ka go tšona gore di tle di tšwele pele di phela. Ditšhoši tše di bunago ke baamogedi ba tšhegofatšo ye e tšwago go Mmopi wa tšona. Diema 30:24 (NW) e bolela ka tšona gore: “Di na le bohlale bja tlhago.” Go bolela gore bohlale bjo bo bjalo bo ka direga ka sewelo ke hloka taba e go tlhaloganyo; go palelwa ke go lemoga Mmopi yo bohlale yo a bo thekgilego ke taba yeo e ka se kego ya latolwa.
11. (a) Ke ka baka la’ng sehlare se segolo sa sequoia se makatša gakaakaa? (b) Ke’ng seo se makatšago kudu ka mogato wa pele go photosynthesis?
11 Monna yo a bego a dutše tlase ga sehlare se segolo sa sequoia, o ile a makatšwa ke bogolo bja sona gomme a ipona a swana le tšhošane. Bogolo bja sehlare se ke bjo bo makatšago kudu: Botelele bja sona ke dimithara tše 90, bokoto bja sona ke dimithara tše 11, bokoto bja matswamati a sona ke dimithara tše 0,6 gomme medu ya sona e nabela mo e ka bago dihekethara tše 1,2 go ya go tše 1,6. Lega go le bjalo, se se makatšago kudu ke metswako ya tlhago e akaretšwago kgolong ya sona. Matlakala a sona a tšea meetse medung, a tšea carbon dioxide moyeng le matla letšatšing gore a dire swikiri gomme a ntšhe oksitšene—mosepelo o bitšwago photosynthesis wo o akaretšago metswako e 70, yeo e sego ka moka ga yona yeo e kwešišwago. Ka mo go makatšago, phetogo ya pele e ithekgile ka seetša se se tšwago letšatšing leo e lego mmala o nepagetšego, botelele bjo bo nepagetšego bja maphoto; ka ntle le moo gona le be le ka se ke la monywa ke dimolekule tša chlorophyll gore di tle di tšweletše mosepelo wa photosynthesis.
12. (a) Ke’ng seo se makatšago ka go diriša ga sehlare sa sequoia meetse? (b) Ke ka baka la’ng naetrotšene e nyakega kgolong ya dimela, gomme modikologo wa yona o phethwa bjang?
12 Se sengwe se se makatšago ke taba ya gore sehlare se ka kgona go monya meetse go tšwa medung gomme sa a iša dintlheng tše tše di lego godimo ka dimithara tše 90. Meetse a mantši a monywa go feta kamoo go nyakegago ka gona bakeng sa photosynthesis. Meetse a a sepedišwa ka matlakala gomme a ntšhetšwa moyeng. A dira gore sehlare se fufulelwe go swana lege re e-tšwa kudumela. Naetrotšene e swanetše go tšhelwa swikiring goba go khapohaetrete go dira protheine bakeng sa go gola. Letlakala le ka se ke la diriša naetrotšene e nago le gase ye e tšerwego moyeng, eupja metswako ya mmu e ka dira gore naetrotšene yeo e nago le gase yeo e lego lefaseng e fetoge di-nitrate le di-nitrite tšeo di tologago ka meetseng, tšeo bjale di tlogago medung di yago matlakaleng. Ge dimela le diphoofolo tšeo di dirišitšego naetrotšene ye protheineng ya tšona di e-hwa gomme di bola, naetrotšene e a tšwa, e phetha modikologo wa naetrotšene. Mosepelong wo ka moka, tharagano e akaretšwago ke e makatšago kudu, e lego seo se ka se itiragalego feela.
Ka Ntle le Polelo Goba Mantšu Goba Lentšu, di a Bolela!
13. Magodimo a tletšego dinaledi a ile a bolela’ng go Dafida, gomme a tšwela pele a bolela’ng go rena?
13 A go bonagatšwa mo gokaakang ga Mmopi mo go bonwago bošegong bjo bo tletšego dinaledi tšeo di dirago gore babogi ba tlale tlhompho! Dafida go Psalme 8:3, 4, o boletše go makala mo a bilego le gona: “Xe ke bôna lexodimo lé la xaxo, medirô ya menô ya xaxo, kxwedi le ’naledi tšé O di beilexo, ke re motho ke’ng xe O bile O sa mo lebale? Ngwana wa motho ké eng, xe O bile O mo êla hlôkô?” Bathong bao ba nago le mahlo a go bona, ditsebe tša go kwa le pelo e kwago, magodimo a a tletšego dinaledi a bolela go swana lege a boletše go Dafida ka gore: “Maxodimo a re anêxêla boxolo bya Modimo.”—Psalme 19:1-4.
14. Ke ka baka la’ng matla a magolo a e nngwe ya dinaledi e le a bohlokwa kudu go rena?
14 Ge re tseba kudu ka dinaledi, e ba moo di bolelago se sengwe go rena. Re laletšwa go Jesaya 40:26 gore re ele hloko matla a tšona a magolo: “Llalang Le bônê tša kwa xodimo; ké mang e a di hlodilexo, a di nthša byalo ka mohlape wo o badilwexo? a di bitša tšohle ka maina, mo xo boati byo bokaakaa xwa se hlôkwê le setee, ka xobane è le yo matla a maxolo.” Matlakgogedi le matla a magolo a e nngwe ya tšona, e lego letšatši la rena, a dira gore lefase le dule le dikologa, a dira gore dimela di mele, a dira gore re ruthele le go dira gore bophelo bo be gona mo lefaseng. Moapostola Paulo o boletše a le tlase ga pudulelo gore: “Dinaledi di phalana ka letaxô.” (1 Ba-Korinthe 15:41) Thutamahlale e tseba ka ga dinaledi tše modipa tše di swanago le letšatši la rena, e tseba le ka dinaledi tše ditala, dinaledi tše dikgolo tše khwibidu, dinaledi tše dinyenyane tše tšhweu, dinaledi tše di tletšego di-neutron le dinaledi tše di phadimago kudu-kudu tšeo di nago le matla a hlokago tekanyo.
15. Bahlami ba bantši ba dilo ba ithutile’ng tlholong le go leka go e ekiša?
15 Bahlami ba bantši ba dilo ba ithutile tlholong gomme ba lekile go ekiša bokgoni bja dibopiwa tše phelago. (Jobo 12:7-10) Ela hloko dibopego tše sego kae tša tlholo. Dinonyana tša lewatleng tše di nago le dithaka tše di ntšhago letswai meetseng a lewatle; dihlapi le dikgoka tše di fehlago mohlagase; dihlapi, diboko le dikhunkhwane tše di tšweletšago seetša se se tonyago; bo-mankgagane le di-dolphin tše di dirišago tshepedišo ya go ela bokgole ka go diriša medumo; mebu yeo e dirago pampiri; ditšhoši tše di agago maporogo; dikokoni tše di agago matamo; dinoga tše di nago le di-thermometer tše di logeletšwego ka go tšona; dikhunkhwane tša matangwaneng tše di dirišago didirišwa tša go nwela le didirišwa tša go hema ka gare ga meetse; di-octopus tše di dirišago matla a šušumetšago; digokgo tše di dirago mehuta e šupago ya bolepu gomme tša dira mabati a tanyago, matata le digole le tšeo di nago le digokgwana tše e lego dipalune tše di sepelago dikhilomethara tše dikete di le godimo-dimo; dihlapi le di-crustacean tše di dirišago ditanka tše di phaphamalago go swana le dikepe tša ntwa tša ka tlase ga meetse; dinonyana, dikhunkhwane, dipshinyaleraga tša lewatle, dihlapi le diamuši tše di dirago mediro e makatšago ya khudugo—bokgoni bjo matla bjo thutamahlale e sa kgonego go bo hlalosa.
16. Ke ditherešo dife tša thutamahlale tše Beibele e ilego ya di bega diketeng tša nywaga pele ga ge thutamahlale e ka di hwetša?
16 Beibele e begile ditherešo tša thutamahlale diketeng tša nywaga pele ga ge thutamahlale e ka di tseba. Molao wa Moše (lekgolong la bo-16 la nywaga B.C.E.) o bontšhitše go phafogela ditwatši tša bolwetši diketeng tša nywaga pele ga Pasteur. (Lefitiko, dikgaolo 13, 14) Lekgolong la bo-17 la nywaga B.C.E., Jobo o boletše gore: “Lefase a le fêxa xò se n’e dithêkxô.” (Jobo 26:7) Salomo diketeng tša nywaga pele ga Kriste, o ngwadile ka tshepelo ya madi; thutamahlale ya tša kalafo e ile ya swanelwa ke go leta go fihlela lekgolong la nywaga la bo-17 gore e ithute ka yona. (Mmoledi 12:6) Pele ga moo, Psalme 139:16 e be e utolotše tsebo ya molao wa leabela ya motho: “Mahlô a xaxo a mpone kè sešo ka bopêxa; pukung ya xaxo ké xe di šetše di ngwadilwe tšohle, matšatši à beilwe xò sešo xwa tšwêlêla le letee la ôna.” Lekgolong la ngwaga la bo-7 B.C.E. pele ga ge ditsebi tša tlhago di ka kwešiša ka khudugo, Jeremia o ile ngwala bjalo ka ge go begilwe go Jeremia 8:7 gore: “Mogolodi kua sebakeng o tseba nako ya go khuduga, leeba le peolwane le tlhame di tseba lebaka la go boa.”—NE.
“Mmopi” yo Bo-ra-tlhagelelo ba mo Kgethago
17. (a) Ba-Roma 1:21-23 e bolela’ng ka ba bangwe bao ba ganago go lemoga Mmopi yo bohlale yo e lego yena mohlodi wa dimakatšo tša tlholo? (b) Ka mo go kwalago, bo-ra-tlhagelelo ba kgetha’ng e le “mmopi” wa bona?
17 Lengwalo le lengwe le bolela mabapi le batho ba bangwe bao ba ganago go lemoga Mmopi yo bohlale yo e lego yena mohlodi wa dimakatšo tša tlholo: “Ba išitše mexopolô lefeleng, dipelo tša bôná tša fifala di šilofetše. Ba šilofetše mola bà bata mahlale. Letaxô la Modimo Mo-sefetoxe, ’bakeng sa lôna ba beile ’swanthšô sa motho-mofeti le sa nonyana, le sa phôôfôlô, le sa dixaxabi.” Ba “hlanoxetše therešo ya Modimo ba ya le maaká, ba ipexa xo dibopya ba di hlankêla, bà hladile Mmopi.” (Ba-Roma 1:21-23, 25) Ke seo se swanago ka bo-ra-thutamahlale ba tlhagelelo bao ge e le gabotse ba tumišago lelokelelo le le kgokaganego la boinaganelo le le thomago fase go ya godimo la protozoa-diboko, dihlapi-diphoofolo tše di phelago meetseng le nageng-digagabi-diamuši-“ditšhwene-batho” e le “mmopi” wa bona. Lega go le bjalo, ba tseba gore ga go na sephedi le se tee sa sele e tee seo se thomago lelokelelo. Sephedi se senyenyane kudu seo se tsebjago se na le diathomo tše dimilione tše dikete tše lekgolo gotee le metswako e dikete yeo e tšwelelago sammaletee.
18, 19. (a) Ke mang yo e lego Yena yo a swanetšwego ke go lebelelwa e le mothopo wa bophelo? (b) Re ka bona bontši bjo bokaaka’ng bja tlholo ya Jehofa?
18 Jehofa Modimo ke Mmopi wa bophelo. (Psalme 36:9) Ke Mohlodi wa Pele o mogolo. Leina la gagwe e lego Jehofa le bolela “Yo a dirago gore dilo di be gona.” Tlholo ya gagwe e re palela go e bala. Ka kgonthe go na le dilo tše di hlodilwego tše dintši-ntši tšeo motho a sešogo a di lemoga. Psalme 104:24, 25 e lemoša ka se: “Morêna, medirô ya xaxo xa se ka boati! O e dirile yohle ka bohlale.” Jobo 26:14 e bolela ka mo go kwalago tabeng ye: “Ši-dio, ké yôna merumô ya ’tsela tša xaxwe, ’me tše rena re di kwaxo ke tša xo sêbya-sêbya fêla. Modumô wa matla a xaxwe, wôna ké mang a kaxo o kwa?” Re bona merumo e sego nene, re sebja-sebja ga nyenyane, eupja go kwešiša seo se bolelwago ke matla a gagwe go a re palela.
19 Lega go le bjalo, re na le mothopo o mokaone wa go mmona go feta go mmona ka tlholo ya gagwe ye e bonagalago. Mothopo wo o mokaone ke Lentšu la gagwe, Beibele. Bjale sehlogong se se latelago re retologela mothopong woo.
Na o a Gopola?
◻ Jobo o ile a ithuta’ng ge Jehofa a be a bolela le yena a le ledimong?
◻ Ke ka baka la’ng Paulo a ile a bolela gore batho ba bangwe ba be ba hloka boitaolo?
◻ Modikologo wa meetse o šoma bjang?
◻ Ke dilo dife tša bohlokwa tše seetša sa letšatši se re direlago tšona?
◻ Ke ditherešo dife tša thutamahlale tše Beibele e ilego ya di utolla pele ga ge thutamahlale e ka di hwetša?