Pono ya Beibele
Na Thutamahlale Le Beibele Di A Dumelelana?
GO TLOGA go difofane le dipomo tša athomo go ya go go laola disele tša leabela le go kopiša disele tša leabela tša mmele wa nku, lekgolo la rena la bo-20 la nywaga e bile mehla e bušwago ke thutamahlale. Bo-rathutamahlale ba ile ba iša batho kgweding, ba fodiša sekobonyane, ba fetoša tša temo le go tliša mekgwa e dimilione tše dikete ya go kgona go fetišetšana tsebišo ka bjako lefaseng ka bophara. Ka gona, ga go makatše gore ge bo-rathutamahlale ba bolela batho ba a theetša. Eupša ke’ng, ge e ba se le gona, seo bo-rathutamahlale ba se bolelago ka Beibele? Le gona, ke’ng seo Beibele e re botšago sona ka thutamahlale?
Na Mehlolo ga se ya Thutamahlale?
Saeklopedia ya mehleng yeno e re: “Batho bao menagano ya bona e sekametšego go thutamahlale ba dumela tswalano ya ‘sebaki le ditla-morago.’ Ba dumela gore go na le tlhaloso e phethagetšego ya selo se sengwe le se sengwe.” Barutwana ba Beibele ba bile ba amogela melao e hlomilwego ya thutamahlale. Lega go le bjalo, ba lemoga gore Beibele gantši e bolela ka ditiragalo tša mohlolo tšeo di ka se hlaloswego ka thutamahlale go ya ka tsebo ya mehleng yeno. Mehlala ke go ema ga letšatši mehleng ya Jošua le go sepela ga Jesu godimo ga meetse. (Jošua 10:12, 13; Mateo 14:23-34) Lega go le bjalo, mehlolo ye e dirilwe ka baka la matla a tšwago go Modimo ao a šomago ka tsela e phagametšego ya tlhago.
Ntlha ye ke ya bohlokwa kudu. Ge e ba Beibele e be e tiiša gore batho ba ka kgona go sepela godimo ga meetse ka ntle le thušo ya Modimo goba gore seo go bonalago eka ke mosepelo wa letšatši go phatša leratadima se ka kgona go šitišwa ka ntle le lebaka, seo se be se ka bonala se ganetšana le ditherešo tša thutamahlale. Lega go le bjalo, ge e hlaola ditiragalo tše bjalo e le tše di dirwago ka matla a Modimo, ga e ganetšane le thutamahlale go e na le moo e lebiša poledišano lehlakoreng leo thutamahlale e ka se kgonego go le kwešiša gona bjale.
Na Beibele e Ganetšana le Thutamahlale?
Ka lehlakoreng le lengwe, go thwe’ng ka ditiragalo tšeo go tšona Beibele e bolelago ka ditiragalo tše di tlwaelegilego tšeo di diragetšego maphelong a batho goba e ukama ka dimela, diphoofolo goba selo se sengwe sa tlhago? Ka mo go kgahlišago, ga go na mohlala o kgonthišeditšwego wa gore Beibele e ganetšana le ditherešo tše di tsebegago tša thutamahlale maemong a bjalo ge moko wa taba e hlaloswago o hlahlobišišwa.
Ka mohlala, Beibele gantši e diriša polelo ya theto yeo e bonagatšago seswantšho-kgopolo sa batho bao ba phetšego nywageng e dikete e fetilego. Ge puku ya Jobo e bolela ka Jehofa a bopa goba a thula leratadima “bjalo ka seipone se se tšholotšwego ka tšhipi,” e hlalosa leratadima gabotse e le le le etšago seipone se se dirilwego ka tšhipi e tološitšwego se se neago ponagalo e phadimago. (Jobo 37:18, PK) Ga go nyakege gore re tšee seswantšho ka tsela ya kgonthe, go etša ge o be o ka se tšee seswantšho sa lefase leo le nago le “metheo” goba “lefsika la sekhutlo” ka tsela ya kgonthe.—Jobo 38:4-7, PK.
Se ke sa bohlokwa ka gore bahlalosi ba bantši ba ile ba tšea diswantšho tše bjalo ka kgopolo ya kgonthe. (Bona 2 Samuele 22:8; Psalme 78:23, 24.) Di phethile ka gore Beibele e ruta selo se se swanago le se se latelago, se se tsopotšwego go The Anchor Bible Dictionary.
“Lefase leo batho ba dulago go lona go naganwa gore ke selo sa kgokolo se se tiilego, mohlomongwe e le phaphathi le phaphametše ka godimo ga bodiba bjo bo se nago magomo bja meetse. Go bapa le bodiba bjo bjo bo lego ka tlase bja meetse ke bodiba bjo bongwe bja meetse bjo le bjona ka mo go swanago bo se nago magomo, bjo bo lego ka godimo moo meetse a theogago a e-tšwa gona ka sebopego sa pula ka mašoba le mekero e phulago matamo a legodimo. Kgwedi, letšatši le dietša tše dingwe di eme ka sebopego se se kgopamego seo se okametšego lefase. Sebopego se ke ‘lefaufau’ le le tlwaelegilego (rāqîa‛) leo le hlaloswago ke baperisita.”
Go molaleng gore tlhaloso ye ga e dumelelane le thutamahlale ya mehleng yeno. Eupša na ye ke tlhaloso e botegago ya thuto ya Beibele mabapi le magodimo? Le gatee. The International Standard Bible Encyclopaedia e bolela gore ditlhaloso tše bjalo tša legohle la Sehebere “ge e le gabotse di theilwe kudu dikgopolong tšeo di bego di atile Yuropa Mehleng ya Magareng go e na le dipolelong le ge e le dife tša kgonthe tša [Testamente ya Kgale].” Dikgopolo tšeo tša Mehleng ya Magareng di be di e-tšwa kae? Go etša ge David C. Lindberg a hlalosa ka go The Beginnings of Western Science, di be di theilwe kudu thutong ya legohle ya radifilosofi wa Gerika ya bogologolo Aristotle, yoo mediro ya gagwe e bego e theilwe kudu thutong ya Mehleng ya Magareng.
E be e tla ba mo go se nago mohola le mo go ferekanyago gore Modimo a hlalose Beibele ka leleme leo le bego le tla goga kgahlego ya rathutamahlale wa lekgolong la bo-20 la nywaga. Go e na le ditlhaloso tša thutamahlale, Beibele e na le diswantšho tše kwagalago kudu tšeo di tšerwego bophelong bja letšatši le letšatši bja batho bao ba ilego ba di ngwala pele—e lego diswantšho tšeo di nago le tutuetšo e sa fetwego ke nako gaešita le lehono.—Jobo 38:8-38; Jesaya 40:12-23.
Tsebo e Tšwago Mothopong o Phagamego
Lega go le bjalo, ka mo go kgahlišago ditšhupetšo tše dingwe tša Beibele di bonagala e le tše di bonagatšago tsebo ya tša thutamahlale yeo e bego e se gona bathong bao ba bego ba phela mehleng yeo. Jobo o hlalosa Modimo gore “o ala kanego ya leboa mo go sego selo, o fega lefase lefeeleng.” (Jobo 26:7, PK) Kgopolo ya gore lefase le beilwe “lefeeleng” e be e fapana kudu le dinonwane tša batho ba bantši ba bogologolo, bao ba bego ba bolela gore le beilwe godimo ga ditlou goba dipšhinyaleraga tša lewatleng. Molao wa Moše o na le ditekanyetšo tša tša maphelo tšeo di fetago kgole tsebo ya tša kalafo ya mehleng yeno. Melao ya go ilela batho bao ba bego ba naganelwa gore ba na le lephera le kiletšo ya go swara ditopo ga go na pelaelo gore e ile ya phološa maphelo a ba-Isiraele ba bantši. (Lefitiko 13; Numeri 19:11-16) Ka mo go fapanego, mekgwa ya tša kalafo ya ba-Asiria e hlaloswa e le “go kopanywa ga bodumedi, bonoge le thuto ya botemona” gomme e be e akaretša go alafa ka maloko a dimpša le mohlapologo wa batho.
Bjalo ka ge motho a ka letela go tšwa pukung e buduletšwego ke Mmopi, Beibele e na le tsebišo e nepagetšego go ya ka tša thutamahlale e tšwetšego pele go feta ya mehleng ya yona, le ge e sa ke e nwelela ditlhalosong tša thutamahlale tšeo di bego di ka se bolele selo goba ya ba tše di gakantšhago go batho ba bogologolo. Beibele ga e na selo seo se ganetšanago le ditherešo tše di tsebjago tša tša thutamahlale. Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e na le dilo tše dintši tšeo di sa dumelelanego le dithuto tšeo di sa amogelwego tša boikgopolelo, tše bjalo ka thuto ya boikgopolelo ya tlhagelelo.
[Seswantšho go letlakala 16]
NASA
[Seswantšho go letlakala 17]
Tlhaloso ya Jobo ya gore lefase ‘le lefeeleng’ e bontšha tsebo yeo e bego e se gona bathong ba mehleng ya gagwe