Go Fofela Godimo ka Diphego Bo-ka Dintšhu
MOTHO o ikwa bjang ka morago ga go kgotlelela nywaga e mehlano dikampeng tša tshwenyo tša Nazi? Na o ikwa a nyamile? Na o ikwa a e-na le lehloyo? Na o ikwa a e-na le moya wa go itefeletša?
Le ge go ka bonala e le mo go sa tlwaelegago, monna yo mongwe yo bjalo o ngwadile gore: “Bophelo bja-ka bo ile bja humišwa kudu go feta kamoo ke bego nkile ka nagana ka gona.” Ke ka baka la’ng a ile a ikwa ka tsela yeo? O hlalositše gore: “Ke ile ka hwetša tšhireletšo ka tlase ga diphego tša Yo Godimo-dimo gomme ka bona phethagalo ya mantšu a moporofeta Jesaya ge a be a re: ‘Xe e le baholofedi ba Morêna bôná ba fiwa matla a mafsa, ba hlatloxa bo-ka [dintšhu, NW]; . . . ba sepela bà sa fêle matla’.”—Jesaya 40:31.
Monna yo wa Mokriste yoo mmele wa gagwe o ilego wa tlaišwa ka tshwaro e sehlogo ka go fetišiša yeo o ka e naganago o bile le moya wo o ilego wa akalalela godimo ka tsela ya seswantšhetšo, e lego moya woo sehlogo sa ma-Nazi se paletšwego ke go o kokobetša. O ile a hwetša tšhireletšo moriting wa “’phêxô” tša Modimo bjalo ka Dafida. (Psalme 57:1) Mokriste yo o ile a diriša tshwantšhanyo e dirišitšwego ke moporofeta Jesaya, a bapiša matla a gagwe a moya le a ntšhu e akalalago godimo-dimo sebakeng.
Na o ke o ikwe o ngennwe moko ke mathata? Ga go pelaelo gore le wena o tla rata go hwetša tšhireletšo ka tlase ga diphego tša Yo Godimo-dimo gore o “fofele godimo ka diphego bo-ka dintšhu.” (NW) Gore o kwešiše kamoo se se kgonegago ka gona, ke mo go holago go tseba selo se sengwe ka ntšhu yeo e dirišwago leboelela ka Mangwalong ka tsela ya seswantšhetšo.
Ka Tlase ga Seka sa Ntšhu
Gare ga dinonyana ka moka tšeo batho ba kgale ba bego ba di bogela, mohlomongwe ntšhu e be e le yona yeo e bego e ratwa kudu ka baka la matla a yona le go fofa ga yona mo go kgahlišago kudu. Madira a mantši a kgale, go akaretša le a Babele, Peresia le Roma a be a matšha ka tlase ga seka sa ntšhu. Madira a Korese yo Mogolo e be e le a mangwe a a. Beibele e porofetile gore kgoši ye ya mo-Peresia e be e tla ba bjalo ka nonyana e jago nama e tšwago bohlabela go tla go ja Mmušo wa Babele. (Jesaya 45:1; 46:11) Nywaga e 200 ka morago ga ge boporofeta bjo bo ngwadilwe, mašole a Korese ao a bego a e-na le dintšhu difolageng tša ona tša ntwa a ile a hlasela motse wa Babele bjalo ka ntšhu e hlasela nama ya yona.
Morago-rago bjale, bahlabani ba bjalo ka Charlemagne le Napoleon gotee le dinaga tše bjalo ka United States le Jeremane le bona ba kgethile ntšhu e le seka sa bona. Ba-Isiraele ba be ba laetšwe gore ba se ke ba tumiša diswantšho tša dintšhu goba sephedi le ge e le sefe se sengwe. (Ekisodo 20:4, 5) Lega go le bjalo, bangwadi ba Beibele ba ile ba šupa dika tša ntšhu e le gore ba bapiše molaetša wa bona. Ka gona ntšhu, e lego nonyana yeo go bolelwago ka yona gantši kudu ka Mangwalong e dirišetšwa go emela dilo tše bjalo ka bohlale, tšhireletšo ya Modimo le lebelo.
Leihlo la Ntšhu
Bokgoni bjo bogolo bja go bona bja ntšhu ke kgale go hlabja diema ka bjona. Gaešita le ge ntšhu ya gauta e le ka sewelo e bago le boima bja dikhilograma tše hlano, leihlo la yona ge e le gabotse ke le legolo go feta la motho gomme bokgoni bja yona bja go bona ke bjo bogolo kudu. Jehofa ka boyena ge a be a hlalosetša Jobo bokgoni bja ntšhu bja go itsomela dijo o itše: “Mahlô a [yona, NW] a bôna tša kxolê.” (Jobo 39:27, 29) Alice Parmelee o bega ka pukung ya gagwe ya All the Birds of the Bible gore, “ntšhu e kile ya bona hlapi e hwilego e phaphametše letsheng le le lego bokgoleng bja dimaele tše tharo [dikhilomithara tše hlano] gomme ya fofela ka lekeke lefelong le le lebanego. Ga se feela gore ntšhu e kgonne go bona selo se senyenyane se se lego kgole kudu go feta kamoo motho a bego a ka dira ka gona, eupša nonyana e ile ya dula e tsepeletše hlapi lebakeng la yona ka moka la go fofa dimaele tše tharo [dikhilomithara tše hlano].”
Ka baka la bokgoni bja yona bjo bogolo bja go bona, ntšhu ke seka se se swanetšego sa bohlale bjo e lego se sengwe sa dika tša Jehofa tše dikgolo. (Bapiša le Hesekiele 1:10; Kutollo 4:7.) Ke ka baka la’ng go le bjalo? Bohlale bo akaretša go bonela pele ditla-morago tša mogato le ge e le ofe wo re ka o gatago. (Diema 22:3) Ntšhu ka bokgoni bja yona bja go bonela kgole, e kgona go lemoga kotsi e sa le kgole kudu gomme ya gata megato ka temogo go fo swana le monna yo bohlale wa seswantšhong sa Jesu, yo a bonego kgonagalo ya ledimo e sa le pele gomme a aga ntlo ya gagwe lwaleng. (Mateo 7:24, 25) Ka mo go kgahlišago, ka Sepaniši go hlalosa motho e le ntšhu go bolela gore o na le temogo.
Ge o ka ba le sebaka sa go bonela ntšhu kgaufsi, ela hloko tsela yeo e dirišago mahlo a yona ka gona. Ga e go lebelele ka go go gadima feela; go e na le moo, e bonala e tsepelela selo se sengwe le se sengwe sa ponagalo ya gago. Ka mo go swanago, monna yo bohlale o seka-seka taba ka kelohloko pele a dira phetho go e na le go bota maikwelo a gagwe. (Diema 28:26) Le ge bokgoni bjo bogolo bja ntšhu bo e dira gore e be seswantšho se se swanetšego sa seka sa Modimo sa bohlale, go fofa ga yona mo go tlabago le gona go dirišwa ke bangwadi ba Beibele ka tsela ya seswantšhetšo.
‘Tsela ya Ntšhu Sebakeng’
“Tsela ya [ntšhu, NW] sebakeng” ke e tlabago ka lebelo la yona gotee le ka tsela yeo e bonalago e fofa ka yona ka ntle le boiteko gakaakaa, e sa latele tsela le ge e le efe e rulagantšwego goba e sa tlogele mohlala. (Diema 30:19) Lebelo la ntšhu le ukangwe go Dillo tša Jeremia 4:19 moo mašole a Babele a hlaloswago ka gore: “Ba ba bexo ba re hlômarêla e be e le ba lebelô le le fetišaxo la [dintšhu tša, NW] sebakeng; ba re raka le dithaba.” Go ya ka dipego tše dingwe, ge ntšhu e fofago godimo e ka bona nama ya yona, e sekamiša diphego tša yona gomme ya theogela fase nakong yeo ka yona e ka kgonago go fofa ka lebelo la go fihla go dikhilomithara tše 130 ka iri. Ke mo go sa makatšego gore Mangwalo a diriša ntšhu e le lehlalosetša-gotee la lebelo, kudu-kudu mabapi le madira a tlhabano.—2 Samuele 1:23; Jeremia 4:13; 49:22.
Ka lehlakoreng le lengwe, Jesaya o bolela ka go fofa ga ntšhu ka ntle le boiteko. “Xe e le baholofedi ba Morêna bôná ba fiwa matla a mafsa, [ba tla fofela godimo ka diphego bo-ka dintšhu, NW]; ba kxanyêla bà sa lape, ba sepela bà sa fêle matla.” (Jesaya 40:31) Sephiri sa go fofa ga ntšhu ka bohwefo ke sefe? Go fofela godimo go nyaka boiteko bjo bonyenyane ka ge ntšhu e diriša maphoto a phišo goba maphoto a moya o hlatlogelago godimo o borutho. Maphoto a phišo ga a bonagale, eupša ntšhu e kgona go a hwetša. Ge feela e hweditše lephoto la phišo, ntšhu e phurolla diphego tša yona le ditshela gomme ya dikologa lephotong la moya o borutho o išago ntšhu godimo-dimo. Ge e fihlile bogodimong bjo bo lekanego, e thelelela lephotong le latelago la phišo moo mogato o boeletšwago. Ka tsela ye, ntšhu e kgona go dula e akaletše ka diiri tše dintši e diriša tekanyo e nyenyane ya matla.
Isiraeleng, kudu-kudu Rift Valley e tlogago Ezion-geber mabopong a Lewatle le Lehwibidu go fihla Dani ka leboa, dintšhu di bonwa ka mehla. E ba tše dintši kudu ka seruthwane le lehlabula ge di huduga. Nywageng e mengwe go ile gwa balwa dintšhu tše nyakilego go fihla go 100 000. Ge letšatši la mesong le ruthetša moya, go ka bonwa dinonyana tše makgolo tše di jago nama di fofa ka godimo ga magaga a bapilego le Rift Valley.
Go fofa ga ntšhu ka ntle le go dira boiteko ke seswantšho se sebotse sa kamoo matla a Jehofa a ka re phagamišetšago godimo ka gona moyeng le maikwelong e le gore re kgone go tšwetša modiro wa rena pele. Go fo swana le ge ntšhu e ka se kgone go akalala go fihla bophagamong bjo bo bjalo e diriša matla a yona ka noši, re ka se kgone go lebeletšana le boemo ge e ba re ithekga ka bokgoni bja rena ka noši. Moapostola Paulo o hlalositše gore: “Ke kxôna tšohle ka Eo a mphaxo matla.” (Ba-Filipi 4:13) Go swana le ntšhu e tsomago maphoto a sa bonagalego a phišo ka go se kgaotše, re ‘tšwela pele re kgopela’ matla a Jehofa a šomago a sa bonagalego ka dithapelo tša rena tše di tšwago pelong.—Luka 11:9, 13.
Dintšhu tše di hudugago gantši di hwetša maphoto a phišo ka go lebelela dinonyana tše dingwe tše di jago nama. Setsebi sa tša tlhago D. R. Mackintosh se begile gore lebakeng le lengwe, dintšhu tše 250 le manong di ile tša bonwa di dikologa di e-ya godimo ka lephoto le tee la phišo. Ka mo go swanago, Bakriste lehono ba ka ithuta go ithekga ka matla a Jehofa ka go ekiša mehlala ya potego ya bahlanka ba bangwe ba ba boifago Modimo.—Bapiša le 1 Ba-Korinthe 11:1.
Moriting wa Diphego tša Ntšhu
E nngwe ya dinako tše kotsi kudu bophelong bja ntšhu ke ge e ithuta go fofa. Dintšhu tše dintši di hwa ge di dira boiteko bjo. Setšhaba se sefsa sa Isiraele le sona se be se le kotsing ge se be se tloga Egipita. Ka gona mantšu a Jehofa go ba-Isiraele e be e le a swanetšego kudu: “Le di bone ka nnoši tše ke di dirilexo Ba-Egipita; ’me lena ka Le kuka ka ’phêxo tša [ntšhu, NW], ka Le tliša xo Nna.” (Ekisodo 19:4) Go na le dipego mabapi le dintšhu tše di populago mafotwana ka mekokotlong ya tšona lebakanyana e le gore lefotwana le se ke la pšhatlagana ge le dira boiteko bja mathomo bja go fofa. G. R. Driver ge a be a hlalosa ka go Palestine Exploration Quarterly ka dipego tše bjalo o itše: “Gona tshwantšhišo [ya Beibele] ga se feela go fofa ga boikgopolelo, eupša e theilwe therešong.”
Dintšhu ke batswadi ba beago mohlala o mobotse le ka ditsela tše dingwe. Ga se feela gore di nea mafotwana dijo ka mehla, eupša nonyana yeo e lego mma e bile e rathantšha nama yeo ntšhu e tona e e tlišago sehlageng e le gore ntšhu ya lefotwana e kgone go e metša. Ka ge dihlaga tša tšona di agwa gantši magageng goba dihlareng tše telele, mafotwana a lebantšwe le maemo a tša leratadima. (Jobo 39:27, 28) Letšatši le le fišago tšhiri-tšhiri leo le bego le tlwaelegile dinageng tša mehleng ya Beibele le be le ka bolaya lefotwana ge nkabe e be e se ka baka la tlhokomelo ya batswadi ba lona. Ntšhu e gotšego e phurolla diphego tša yona, ka dinako tše dingwe ka diiri tše dintši ka nako e tee e le gore e direle lefotwana la yona le lenyenyane moriti.
Ka gona ke mo go swanetšego kudu gore diphego tša ntšhu di dirišwe ka Mangwalong e le seka sa tšhireletšo ya Modimo. Doiteronomio 32:9-12 e hlalosa kamoo Jehofa a ilego a šireletša ba-Isiraele ka gona nakong ya leeto la bona la lešokeng ka gore: “Xobane Morêna ó ithlaoletše ’thšaba sa xaxwe; karolô ya xaxwe, leruô la xaxwe ké Jakobo. Ó mmone ’šakong lešokeng, la ’hanata la merôrô ya masodi; a mo axeletša, a mo hlôkômêla, a mo šireletša wa ntaka ya ’ihlô. A etša [ntšhu], [se]-fofiša-mafôtwana, xe [e] akarêla ngwan’a [yona], [ya] phurolola ’phêxô [ya] mo kuka, [ya] mo rwala ka diphofa. Morêna a r’yalô, à ba etetša.” Jehofa o tla re nea tšhireletšo e swanago e lerato ge e ba re mmota.
Tsela ya go Phonyokga
Ka dinako tše dingwe ge re lebeletšane le mathata, re ka ikhwetša re duma go fofela kgole le mathata a rena ka moka. Ke kamoo Dafida a ilego a ikwa ka gona. (Bapiša le Psalme 55:6, 7.) Eupša le ge Jehofa a holofeditše go re thuša ge re dutše re lebeletšana le diteko le ditlaišego tshepedišong ye, ga a nee tsela ya go phonyokga ka mo go feletšego. Re na le kgonthišetšo ya Beibele e rego: “Xa L’ešo la hlohlwa ke molekô o kaxo pala batho. Modimo ké Mmotexi; a ka se kê a lesa la lekwa ka tše di kaxo Le palêla; xotee le molekô ó tlo fêla a bea sebaka sa xo tlo efoxa, xore Le kxônê xo kxôtlêlêla.”—1 Ba-Korinthe 10:13.
“Sebaka sa xo tlo efoxa” goba “tsela ya go phonyokga” (King James Version) e akaretša go ithuta go bota Jehofa. Se ke seo Max Liebster yoo ditlhaloso tša gagwe di tsopotšwego mathomong a sehlogo se a se lemogilego. Nywageng ya ge a le dikampeng tša tshwenyo, o ile a tseba le go ithekga ka Jehofa. Go etša ge Max a lemogile, Jehofa o re matlafatša ka Lentšu la gagwe, moya wa gagwe le mokgatlo wa gagwe. Gaešita le dikampeng, Dihlatse di ile tša tsoma badumedi-gotee le tšona gomme tša ba nea thušo ya moya di abelana dikgopolo tša Mangwalo le dipuku le ge e le dife tše di bego di hwetšagala tša Beibele. Go etša ge baphologi ba botegago ba hlatsetše leboelela, Jehofa o ile a ba matlafatša. Max o hlalosa gore: “Ke ile ka kgopela Jehofa thušo ka go se kgaotše gomme moya wa gagwe wa nthekga.”
Go sa šetšwe teko le ge e le efe yeo re lebeletšanago le yona, re ka ithekga ka mo go swanago ka moya o mokgethwa wa Modimo ge feela re tšwela pele re o kgopela. (Mateo 7:7-11) Re matlafaditšwe ke “matla [a] a fetišago a tlhago,” re tla akalala go e na le go wišwa ke mathata a rena. Re tla dula re sepela tseleng ya Jehofa gomme re ka se ke ra lapa. Re tla fofela godimo ka diphego bo-ka dintšhu.—2 Ba-Korinthe 4:7; Jesaya 40:31.
[Seswantšho go letlakala 10]
Ga e go lebelele ka go go gadima feela
[Picture Credit Line on page 9]
Foto: Cortesía de GREFA
[Picture Credit Line on page 10]
Foto: Cortesía de Zoo de Madrid