Go Dira Dilo ka Moka tše Mpsha
“E a dutšexo sedulong sa boxoši a re: Šidio; dilô tšohle ke di dira tše mphsa.—Nna a ntaêla a re: Ngwala, xobane ’taba tšé ké tša xo rereša le xo bôtêxa.”—KUTOLLO 21:5.
1, 2. (a) Ke potšišo efe yeo Salomo a ilego a e botšiša nywaga e dikete tše tharo e fetilego? (b) Ke’ng seo lehono se bonalago se ganetšana le mantšu a Salomo?
“XA XO na selô se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši. “ Ao ke mantšu a Kgoši e bohlale Salomo. Ge a tšwela pele, o ile a botšiša gore: ‘Na go na le selo seo go ka thwego: Bonang, se sefsa se se’? (Mmoledi 1:9,10) Re tla araba bjang potšišo yeo lehono?
2 Na thutamahlale le thekinolotši ga se tša tšweletša dilo tše mpsha tše dintši nakong ye ya lekgolo la nywaga la bo-20? Lebelela feela go lefase la tša tshepelo, ka difofane tša lona tše matla, dikoloi tša lona tša matla a magolo le ditimela tša lona tša lebelo. Le gona go na le tšwelopele e kgolo dipoledišanong tša go boledišana le batho ba kgole, go dirišwa ga di-satellite tše dikologago, le go fofišwa ga difofane tšeo ge e le gabotse di fihlišitšego batho kgweding. Go thwe’ng ka didirišwa tša mehleng yeno tša ngwakong wa go apeela, ditšidifatši le metšhene ya go hlatswa diaparo tšeo di kgabišago magae a mantši kudu? Batho ba bangwe ba ka tutueletšwa gore ba re, ‘Ee, dilo ka moka ke tše mpsha ka tlase ga letšatši!’
3. Ke boemo bofe bjo bo šiišago bjo bo tšweletšego fase mo ka “tlase xa letšatši”? (Luka 21:25, 26; Psalme 53:1)
3 Eupja ema go se nene! Go na le selo se sengwe se sebe, se se tshwenyago kudu, seo se hwetšwago ka tlase ga letšatši. Seo ke’ng? Ee, lefase le fetogile kampa e hlamilwego ka dibetša! Se se thomegile ka 1914 ge Ntwa ya I ya Lefase e tsoga. Ka lekga la pele, di-machine gun, difofane, ditanka (dikoloi tše tswaletšwego gohle ka tshipi tša ntwa) le dikepe tša go sepela ka tlase ga meetse di ile tša dirišwa ntweng. Ka nywaga ya ka tlase ga e 30 go ile gwa latela Ntwa ya II ya Lefase. E be e le e fedišago bophelo le thoto gane go feta kamoo ntwa ya pele ya lefase e bilego ka gona. E diriši-tše ka mo go boifišago didirišwa tše bolayago kudu, e lego dibetša-mollo, dipomo tša peterolo e tswakilwego, gomme mafelelong le pomo ya athomo, e lego ketapele ya didirišwa tša botemona tša nuclear tšeo mo nakong ye di tšhošetšago go phela ga motho mo lefaseng.
4. (a) Ke sebopego sefe seo Salomo a bego a bolela a lebišitše go sona ge a bolela ka ‘go se be gona ga selo le setee se sefsa’? (b) Bohlale le lerato la Modimo di bonagala bjang go tšeo a di dirilego le tšeo a sa tlago go di dira ka “tlase xa letšatši”?
4 Ka gona, na re ka bolela ka go rereša gore “xa xo na selê se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši”? Ee, re ka bolela bjalo, ka gobane ditšweletšwa tše ka moka di tšwa sebopegong sa lefase la dilo tše di bonagalago leo go lona motho a phetšego ka mehla. Gaešita lege motho a thuthupiša didirišwa tša motswako wa hydrogen ruri ga se selo se sefsa le gatee. Motswako wa hydrogen o be o dutše o le gona letšatšing ka nywaga e dimilione tše dikete. Wo ke mothopo wa seetša sa ka mehla sa matla seo se bonegago, se se ruthetšago le seo se phedišago lefase la rena. Seetša seo se tšwago letšatšing le gona se dirišana gotee le chlorophyll yeo e lego dihlareng tše ditala, gomme tša aga swikiri le setatšhe tšeo e lego mothopo o mogolo wa dijo bakeng sa diji tše e lego diphedi tšeo di se nago palo tšeo di re dikologilego. Re ka leboga gakaakang gore Mmopi wa lefase yo a hlalefilego kudu o rulaganyeditše go tšweletšwa mo mo go laolegago le mo go holago ga matla a nuclear bakeng sa lefase la rena! (Psalme 104:24) Gaešita lege batho ba kgopo ba rulaganyetša go diriša didirišwa tša nuclear bakeng sa polao e kgolo, ruri ka mo go thabišago Modimo o tla “senya basenya-lefase.”—Kutollo 11:18.
5. (a) Ke ka baka la’ng Salomo a be a nepile ge a be a re: “Xa xo na selô se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši”? (b) Ke bjang tsela ya bophelo ya motho yoo a se a phethegago e hlatselago mantšu a Salomo?
5 Salomo o be a nepile ge a re: “Xa xo na selô se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši.” Ka gobane ga go na selo se sefsa ka dilo tše di bonagalago, methopo ya matla le melao ya tlhago yeo e bopago motheo wa tshepedišo ya dilo ya nama ya lefase. Tše di bile karolo ya tlholo ya Modimo ka nako e telele. (Psalme 24:1; Kutollo 4:11) Ga go na selo se sefsa ka go hlaba le go sobela ga letšatši, ka thulaganyo ya boemo bja leratadima le ka diphetogo tša tlhago tša go nošetša le go mpshafatša lefase. Ge e le ka mokgwa wa bophelo wa motho yo a hwago yo a sa phethagalago, ga go na selo seo e lego se sefsa e le ka kgonthe, ka ntle le mekgwa e fetogago. Gaešita le ditšhabeng tše humilego, bophelo go ba bantši e ba bjoo bo tletšego ka dilo tšeo di ipoeletšago gomme mafelelong bo a ‘lapiša.’ Ka nywaga e ka bago e 70 goba e 80, motho yo a šilafaditšwego ke sebe ‘o ya ngwakong wa gagwe wa neng le neng,’ e lego lebitla. Go bjalo ka ge Salomo a bolela se: “Tšê di kilexo tša ba xôna, di tlo buša di e-ba xôna. Se se kilexo sa dirêxa se tlo buša sè dirêxa. Xa xo na selô se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši.”—Mmoledi 1:4-9; 12:5.
“Mmopya e Mofsa” ka Tlase ga Letšatši
6. (a) Ke ka baka la’ng dibopja tše difsa tša nama di se tša swanela go letelwa ka nako e tlago e lego kgaufsi? (b) Ke bjang gomme neng moo Jehofa a ilego a tšwela pele a tšweletša selo ‘se sefsa ka tlase ga letšatši’?
6 Ge e le gabotse, ka tsela ya nama “xa xo na selô se sefsa, le setee, fá tlase xa letšatši”; le gona Jehofa a ka se ke a tšweletša ditšweletšwa tše difsa tša dilo tše di bonagalago nakong ye ya letšatši la nywaga e 7 000 la go khutša medirong ya gagwe ya tlholo. Eupja selo se sengwe se sefsa se tšweletše ka tlase ga letšatši. Neng? E be e le ka ngwaga wa 2 Pele ga Mehla ya Rena moo morongwa wa Jehofa a tšweletšego ka go se letelwe go badiši ba ikokobeditšego kgaufsi le Betlehema gore a tsebiše selo se sefsa ka mo go kgethegilego. O itše: “Bônang, ke Le botša taba e botse ya thabô e kxolo, e tl’o xo ba ya sethšaba ka moka. Xobane lehono Le tswáletšwe Mophološi, e lexo Kriste Morêna, mo motseng wa Dafida.” Lešaba la barongwa ba bakgethwa ka morago le ile la mo tlatša go reta Modimo gomme la re: “Tumišô a e yêè xo Modimo maxodimo-dimong; lefaseng xo bê le khutšô, kxahlišô bathong.”—Luka 2:8-14.
7. (a) Ke selo sefe se sefsa seo se ilego sa direga kolobetšong ya Jesu? (b) Ke bjang Jesu a ilego a bula tsela bakeng sa ditšweletšwa tše di oketšegilego?
7 Mophološi yo ge a e-na le nywaga e 30, o ile a kolobetšwa meetseng a Jorodane. Ka pela-pela, selo se sengwe se sefsa se ile sa direga ka tlase ga letšatši. Luka 3:21, 22 e hlalosa se ka mantšu a: “Ya re xe [Jesu] a rapêla, lexodimo la bulêxa. ’Me môya o mokxêthwa wa foloxêla mo xo Yêna ò bonala e ke ké leeba; xwa kwala Lentšu lè e-tšwa lexodimong la re: O Morwa moratwa wa-ka; ke kxahlwa ke Wene!” Lebakeng leo Jesu e bile “mmopya e mofsa,” e lego Morwa yo a tswetšwego ka moya wa Modimo. (2 Ba-Korinthe 5:17) Lebakeng la nywaga e meraro le seripa e latetšego, Jesu o ile a nea bohlatse bjo matla bja Mmušo wa Modimo, gomme a kgoboketša barutiwa ba gagwe ba pele. Ka gona, ka 33 Mehleng ya Rena, ka morago ga lehu la gagwe la sehlabelo le go tsošetšwa ga gagwe boemong bja moya, Jesu o ile a tšwelela ‘pele ga Modimo’ go bula tsela ya go tšweletša dilo tše di kgahlišago tše di oketšegilego “tlase xa letšatši.”—Ba-Hebere 9:24; 1 Petro 3:18.
8. “Mmopya e mofsa” o ile wa tšweletšwa bjang?
8 Letšatšing la Pentekoste ngwageng wona woo, Jesu o ile a thoma go tšhollela moya o mokgethwa go barutiwa ba gagwe ba botegago, e lego se se laetšago gore ba dirilwe batee le yena e le barwa ba Modimo. Moapostola Paulo o bolela ka “mmopya e mofsa,” go 2 Ba-Korinthe 5:17, 18 ka gore: “Xe motho è le wa Kriste, e ba mmopya e mofsa. Tša kxalê di ile; xomme ši-di, tše di lexo xôna ké tše mpsha. Xomme tšeo ka moka di tšwa xo Modimo, e a re boelantšexo le Yêna ka Jesu Kriste, a re dira bahlanka ba yôna poêlanô yeo.”
9. Ke morero ofe woo “mmopya e mofsa” o o phethagatšago?
9 Moapostola Petro o bolela ‘mmopja yo yo mofsa,’ ka gore: “Le moloko wo o hlaotšwexo, Le boperisita bya boxoši, Le sethšaba se sekxêthwa, Le selete se Yêna a lexo Mong wa sôna, xore Le tsebatšê mabothakxa a Eo a Le biditšexo Lé le lefsifsing, a Le biletša seetšeng sa xaxwe se se tlabaxo.” (1 Petro 2:9) Nakong ya ge ba sa le lefaseng, boperisita bja bogoši bo goeleditše ka phišego “matêtê a Modimo” a sepedišanago le merero ya Mmušo wa gagwe. Bao ba “mmopya e mofsa” ba fetšago tirelo ya bona ya lefaseng ka go botega, ba tsošwa ka morago ga ge Jesu a e-tla tempeleng ya Jehofa.—Ditiro 2:11; Ba-Roma 8:14-17; Maleaki 3: 1, 2.
‘Go Mpshafatša’
10. (a) Jesu o boletše eng ka ‘mpshafatšo’? (b) Ke go eng moo bao ba “mmopya e mofsa” ba laleletšwago go ba le karolo gona?
10 Lega go le bjalo, na ‘mmopja wo o mofsa’ go thoma ka Jesu Kriste ke sona selo se “sefsa” se nnoši seo se tšwelelago ka “tlase xa letšatši”? Ga go bjalo le gatee! Nakong ya ge a sa le mo lefaseng, Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ruri, ke a Le botša, mohla xo tl’o xó mphsafala tšohle, mohla Morwa-motho á tl’o xo dula sedulong sa letaxô la xaxwe, lena ba Le ntatetšexo Le tlo dula ditulong tše lesome le metšô e mebedi, la ahlolêla meloko e lesome le metšô e mebedi ya Isiraele.” (Mateo 19:28) Ka gona “mohlatswana o monyenyane” wa barutiwa bao ba lekilwego le go kgonthišetšwa ba Jesu, e lego ba 144 000 ba bona, ba laleletšwa go ba le karolo le Jesu Mmušong wa gagwe gomme ba “dulê ditulong tša boxoši, [ba] ahlolele meloko e lesome le metšô e mebedi ya Isiraele.”—Luka 12:32; 22:28-30; Kutollo 14: 1-5.
11. Ke dibopego dife tše pedi tša sehlabelo sa Jesu tšeo di ilego tša swantšhetšwa Letšatšing la Poelano, gomme bjang?
11 Ka gona ‘meloko ye e lesome le metšo e mebedi’ ke bomang? Thulaganyo ye Modimo a e dirilego ya Letšatši la Poelano kua Isiraeleng ya bogologolo e nea karabo. Ngwaga o mongwe le o mongwe, ka letšatši la lesome la kgwedi ya bošupa, moperisita e mogolo o be a swanetše go dira sehlabelo sa powana e le seloba sa dibe ‘sa gagwe le sa ba lapa la gagwe.’ Se se swantšheditše sehlabelo sa Jesu ka ge se dirišetšwa go “lapa la xaxwe” la baperisita ba ka tlase ga gagwe. Eupja go thwe’ng ka ba-Isiraele ba bangwe? Se se latelago moperisita o mogolo o be a dira matengwa go diphooko tše pedi. E nngwe ya tše o be a e hlaba e le ‘phooko ya seloba sa dibe ya setšhaba.’ Ka morago ga go bolela dibe tša setšhaba go phooko ya bobedi, o be a e iša lešokeng. Ka gona thulaganyo ye ya diphooko tše pedi e swantšheditše go tšholla ga Jesu madi a bophelo ka sehlabelo le go rwala ga gagwe ka mo go feletšego dibe tša batho ka moka e sego feela tša bao ba lapa la gagwe la boperisita.—Lefitiko 16:6-10, 15.
12. Pukuntšu e nngwe e hlalosa bjang seo se bolelwago ke ‘mpshafatšo’?
12 “Meloko e lesome le metšo e mebedi ya Isiraele” e na le tlhaloso e swanago go Mateo 19:28. Mo go dirišwa ga yona go katologela go ya pele go feta feela go baperisita ba ka tlase ga Jesu bao ba tloditšwego ka moya go akaretša batho ba bangwe ka moka. An Expository Dictionary of New Testament Words, ka W. E. Vine, e hlalosa lentšu la Segerika leo le dirišitšwego mo bakeng sa ‘mpshafatšo,’ e le pa·lin·ge·ne·siʹa, “go tswalwa lefsa . . . go mpshafatšwa ga moya,” gomme e oketša ka gore: “Go Mat[eo] 19:28 lentšu le dirišwa polelong ya Morena, ka kwešišo e katologilego ya go ‘tsošološa tšohle’ (Ditiro 3:21, R.V.), nakong ya ge, ka baka la go Boa la Bobedi ga Kriste, Jehofa a ‘bea Kgoši ya Gagwe thabeng e kgethwa ya Gagwe ya Tsione’ (Ps. 2:6) . . . Ka gona go tla fihlelelwa phološo ya lefase matleng le bohwirihwiring bja Sathane le go babuši ba bonkgwete le bao e sego Bakriste ba ditšhaba.”
13. (a) Ke’ng seo diphetolelo tše fapa-fapanego tša Beibele di se bontšhago ge e le ka tlhaloso ya pa·lin·ge·ne·siʹa? (b) Ka gona ke’ng seo se tlago go direga “fá tlase xa letšatši”?
13 Ka go dumelelana le se, diphetolelo tša Beibele mo di fetolela pa·lin·ge·ne·siʹa, kamoo go fapa-fapanego e le: mpshafatšo, lefase le lefsa, go tswalwa lefsa, lefase leo le tswetšwego lefsa, lefase leo le tlago, Mmopja o Mofsa, thulaganyo e mpsha ya bophelo, mehla e mefsa. Na o kwešiša seo? “Meloko e lesome le metšô e mebedi ya Isiraele,” yeo e emelago mehuta ka moka ya batho, e tla ahlolwa ke Kriste le baperisita ba ka tlase ga gagwe ba botegago. Se se swanetše go dumelelana le mpshafatšo, e lego go mpshafatšwa mo gogolo ga tšohle tšeo Jehofa a di reretšego lefase le, fase mo, “tlase xa letšatši.”
‘Mabaka a go Tsošološa’
14. (a) Go ya ka Ditiro 3:20, 21, ke’ng seo Jesu a swanetšego go se letela? (b) Ke bjang gomme neng moo Jesu a phagamišwago e le Kgoši?
14 Go mpshafatšwa moo go direga neng? Petro go Ditiro 3:20, 21 o bolela ka ‘Jesu Kriste, yoo legodimo le swanetšego go ba le mo gorošitše, go be go tle mabaka a go tsoša tšohle, a Modimo a a boletšego ka melomo ya baporofeta ba bakgethwa ba gagwe bohle.’ Se se šupa go go leta ga Jesu ka letsogong le letona la Modimo magodimong go ba go fihla ‘ge go phethegile mabaka a ba-ntle.’ (Luka 21:24; Psalme 110:1, 2) Ka gona, ka 1914 Jehofa ‘o bea e le ka kgonthe kgoši ya gagwe Tsione, thabeng ya gagwe e kgethwa.’ Ka gona ke go tsošološwa gofe moo go diregago?—Psalme 2:6.
15. (a) Ke’ng seo se ilego sa direga fa “tlase xa letšatši” ka morago ga go bewa ga Jesu sedulong sa bogoši? (b) Mateo 25:31-34 le Jesaya 11:6-9 di ile tša phethagatšwa bjang?
15 Sa pele, selo se sefsa se tšwelela ka tlase ga letšatši, ka gore mašalela a botegago a baperisita ba ka tlase ga Kriste, e lego ba mafelelo ba “mmopya e mofsa,” ba a kgoboketšwa gomme ba rulaganyetšwa go dira ka ‘go bolela ditaba tše tše di lokilego tša Mmušo o hlomilwego.’ Se se latelago, “lešaba le lexolo” le kgobokanywa ‘go tšwa ditšhabeng ka moka’ bakeng sa phologo go feta “tlaišexong e kxolo.” (Mateo 24:14; Kutollo 7:9, 14) Mo nakong ye Jesu Kriste, Kgoši e beilwego sedulong sa bogoši, o kgethologanya batho “byalo ka modiši xe a kxetholoxanya dinku le dipudi.” “Dinku” ke bao ba ipontšhitšego ba rata ka go loka Kgoši le banababo bao ba tswetšwego ka moya ba “mmopya e mofsa.” “Dinku” tše ka gona di laleletšwa go ja bohwa bja bophelo bjo bo sa felego tikologong ya lefase ya Mmušo wa Jehofa. Ba šetše ba thabela paradeise ya moya yeo e tsošološitšwego mo lefaseng.—Mateo 25:31-34, 46; Jesaya 11:6-9.
16. (a) Ke kahlolo efe yeo e tšwelago pele mo nakong ye? (b) Ke kahlolo efe e nngwe yeo e tla diregago ka morago ga Haramagedone?
16 Go ahlolwa ga ditšhaba le “dinku” mo nakong ye ke ga go laetša ge e ba di swanelegela go phologa nakong ya ‘masetla-pelo a magolo.’ (Mateo 24:21, 22) Lega go le bjalo, na ye ke kahlolo yeo go bolelwago ka yona go Mateo 19:28? Aowa, ka gobane kahlolo e nngwe e swanetše go dirwa ke Kriste le baperisita bao ba lego ka tlase ga gagwe ka morago ga masetla-pelo ao. Ye ke kahlolo ya “meloko e lesome le metšô e mebedi ya Isiraele” ya seswantšhetšo, e lego batho go e na le go ba boperisita bja bogoši. Palo “lesome le metšo e mebedi” e laetša go felela ga batho bao ba tlago go ahlolwa. Se se akaretša baphologi ba ‘masetla-pelo a magolo,’ bana lege e le bafe bao mo gongwe ba sa dutšego ba ka ba le bona le batho ba dimilione tše dikete bao ba tla tlišwago lefaseng ka tsogo.
17. Ke bomang bao ba tlago go ahlolwa nakong yeo, gomme go ya ka “mediro” efe?
17 Mabapi le se, Paulo o bolela go Ditiro 17:31 gore Modimo “ó beile ’tšatši a tl’o xo ahlola lefase ka lôna ka tokô. Moahlodi ké Monna [Kriste Jesu] yo a mmeilexo, a bulêla batho bohle tsela ya tumêlô xe a Mo tsoša bahung.” ‘Lefase le le agilwego’ la ka morago ga Haramagedone, leo le dirilwego ka batho ka moka bao ba tlago go ba ba le gona mo lefaseng ka nako yeo, ba ka se ke ba ahlolwa go ya ka dibe tšeo ba di dirilego nakong ya tshepedišo ya mehleng yeno ya dilo. Go e na le moo, ba tla ‘ahlolwa go iwa ka mediro ya bona’ yeo ba e dirilego lefaseng le lefsa ge ba ikhola ka tokišetšo ya topollo yeo e dirilwego ka Kriste.—Kutollo 20:13; Mateo 20:28; 1 Johane 2:2.
18. (a) Ka ge go bontšhitšwe ke Jesaya, ke’ng seo bjale se tlago go tšwelela “tlase xa letšatši”? (b) Ka gona ke mantšu afe a kholofetšo ao a tlago go phethagatšwa, gomme ke’ng seo re ka se letelago bakeng sa nako ya ka mo go sa felego e lego ka pele? (Ba-Roma 8:21)
18 Ke dilo tše di botse gakaakang tšeo di tlago go tšwelela ka tlase ga letšatši nakong yeo! Paradeise ya moya e tla katologela go ba paradeise ya kgonthe, ka go phethagatšwa ga morero wa mathomo wa Jehofa ka lefase le. Modimo wa rena o re botša gore ‘lefase ke bogato bja dinao tša gagwe,’ e lego lefelo le lekgethwa leo a swanetšego go rapelwa go lona, gomme o bolela gape le gore: “Boxatô bya dinaô tša-ka ke tlo bo taxiša.” (Jesaya 66:1; 60:13) Ka gona ka tlase ga letšatši, lefase le swanetše go dirwa paradeise ya letago, tšhemo ya lethabo, yeo go yona batho ba phethagetšego, ba khutšo le ba lego batee ba tlago go tumiša Modimo wa bona le Mmopi ka mo go sa felego. Mantšu a kgahlišago a Jehofa a kholofetšo ‘ke a go botega le go rereša’ ao a rego: “Bonang, dilo ka moka ke di dira tše mpsha”! (Kutollo 21:5, Phetolelo ya Kgale) Le gona nakong e sa felego yeo e lego ka pele, a dibopja tše mpsha tše kgahlišago gakaakang tšeo Modimo wa rena yo lerato mo gongwe a sa dutšego a ka di tšweletša mo tlase ga letšatši gore a thabiše lapa la gagwe la batho!
O tla Araba Bjang, ge e le ka Ditiragalo tša ka “Tlase xa Letšatši”?—
◻ Ke ka kgopolo efe moo go ‘se nago selo se sefsa le setee’?
◻ Ke neng gomme bjang moo “mmopya e mofsa” o ilego wa tšwelela?
◻ ‘Mpshafatšo’ e akaretša eng?
◻ ‘Mabaka a go tsošološa’ a tšwela pele bjang, gomme ka mafelelo afe a mabotse?
[Seswantšho go letlakala 26]
A tlhaloso e kwešago bohloko gakaakang yeo e lego yona ka seo se bitšwago tlhabologo ka gore lefase mo nakong ye le diriša palo e kgolo ya diranta tše dimilione tše 4,2 motsotso o mongwe le o mongwe go tša bohlabani! Tšhelete ye ke e ntši kudu go ka fepa, go apeša le go nea nywako go merafe ka moka ya batho bao ba phelago bodiiding lehono. Ka lehlakoreng le lengwe, mokgobo wa dipomo tša matla a magolo a go thuthupa o ka fediša batho ka moka mo lefaseng, e lego dimilione tše dikete tše hlano tša rena, ka makga a 12. Lega go le bjalo, go begilwe gore seripa sa milione sa batho bao ba nago le mabjoko a kaone kudu mo lefaseng se dirišetšwa go tšweletša dibetša tše šoro kudu tša tshenyo.
[Credit Line]
Seswantšho sa tša bohlabani U.S.