Go Thaba Gona Bjale le ka mo go sa Felego
“’Me lena hlalalang Le fêlê Lè thabêla tše Nna ke tl’o xo di hlôla. Tsebang xe e le Nna Mohlodi wa Jerusalêma motse wa thlalalô, Mohlodi wa lethabô la sethšaba sa xôna.”—JESAYA 65:18.
1. Borapedi bja therešo bo ile bja kgoma batho bjang nywaga-kgolong ka moka?
NYWAGA-KGOLONG ka moka, mašaba a sa balegego a ile a hwetša lethabo le humilego ka go hlankela Modimo wa therešo Jehofa. Dafida e be e le yo mongwe yo a bego a thabile borapeding bja therešo. Beibele e anega gore ge areka ya kgwerano e be e tlišwa Jerusalema, “Dafida le ba sethšaba sa Isiraele ka moka ba rotoxa bà na le polokêlô ya Morêna ka thlalalô.” (2 Samuele 6:15) Lethabo le bjalo go hlankeleng Jehofa ga se selo feela sa nakong e fetilego. O ka ba le lona. Le gona o tla tloga o e-ba le lona ka ditekanyo tše mpsha go se go ye kae!
2. Ka ntle le phethagalo ya mathomo ya Jesaya kgaolo 35 go ba-Juda bao ba boilego, ke bomang lehono bao ba akaretšwago phethagalong e nngwe?
2 Sehlogong se fetilego, re ile ra hlahloba phethagalo ya mathomo ya boporofeta bjo bo tutuetšago bjo bo begilwego go Jesaya kgaolo 35. Bjo re ka bo bitša ka tshwanelo gore ke boporofeta bja tsošološo ka gobane ke sona seo bo ilego bja ba sona go ba-Juda ba bogologolo. Bo na le phethagalo e swanago mehleng ya rena. Go bjalo bjang? Ee, go thoma ka baapostola ba Jesu le ba bangwe ka Pentekoste ya 33 C.E., Jehofa o be a dutše a dirišana le ba-Isiraele ba moya. Ba ke batho ba tloditšwego ka moya o mokgethwa wa Modimo bao e bago karolo ya seo moapostola Paulo a se bitšago “Ba-Isiraele ba Modimo.” (Ba-Galatia 6:16; Ba-Roma 8:15-17) Le gona gopola gore go 1 Petro 2:9, Bakriste ba ba bitšwa “moloko wo o hlaotšwexo, . . . boperisita bya boxoši, . . . sethšaba se sekxêthwa, . . . selete se Yêna a lexo Mong wa sôna.” Petro o tšwela pele go hlalosa kabelo e neilwego Isiraele ya moya ka gore: “Xore Le tsebatšê mabothakxa a Eo a Le biditšexo Lé le lefsifsing, a Le biletša seetšeng sa xaxwe se se tlabaxo.”
Phethagalo Mehleng ya Rena
3, 4. Boemo e be e le bofe ge Jesaya kgaolo 34 e be e phethagala mehleng yeno?
3 Mathomong a lekgolo le la nywaga go bile le nako yeo ka yona mašaledi a Isiraele ya moya lefaseng a bego a se mafolofolo ka mehla go tsebatšeng molaetša o bjalo. Ba be ba sa thabe ka mo go tletšego seetšeng se tlabago sa Modimo. Ge e le gabotse, ba be ba le lefsifsing le legolo. E be e le neng? Jehofa Modimo o ile a dira’ng ka seo?
4 E bile nakong ya Ntwa ya I ya Lefase, gatee-tee ka morago ga ge Mmušo wa Modimo wa Mesia o hlomilwe legodimong ka 1914. Ditšhaba di be di galefelane di thekgilwe ke baruti ba dikereke dinageng tše di fapa-fapanego. (Kutollo 11:17, 18) Ee, Modimo o be a lwantšha Bojakane gotee le sehlopha sa bjona se se phagamišitšwego sa baruti go etša ge a ile a lwantšha setšhaba se ikgogomošago sa Edomo. Ka gona, Bojakane bjo e lego Edomo ya seswantšhetšo bo letetše go welwa ke phethagalo ya mehleng yeno ya Jesaya kgaolo 34. Go phethagatšwa mo ka phedišo ya ka mo go sa felego ke e kgonthišeditšwego go swana le phethagalo ya mathomo malebana le Edomo ya kgale.—Kutollo 18:4-8, 19-21.
5. Jesaya kgaolo 35 e bile le phethagalo ya mohuta mang mehleng ya rena?
5 Go thwe’ng ka Jes kgaolo 35 ya boporofeta bja Jesaya gotee le go gatelela ga yona lethabo? Bjoo le bjona bo phethagaditšwe mehleng ya rena. Go bjalo bjang? Bo phethagaditšwe go tsošološweng ga Isiraele ya moya mohuteng o itšego wa bokgoba. Anke re hlahlobeng ditherešo tša seo ge e le gabotse e lego histori ya morago bjale ya pušo ya Modimo, e diregago lebakeng la ge ba bantši ba sa phela.
6. Ke ka baka la’ng go ka thwe mašaledi a Isiraele ya moya a ile a tsena boemong bja bokgoba?
6 Mašaledi a Isiraele ya moya ga se a dula a hlwekile ka mo go feletšego le gona a sepedišana le thato ya Modimo ka nako e kopana kudu lebakeng la Ntwa ya I ya Lefase. A mangwe a ona a be a šilafaditšwe ke diphošo tša dithuto gomme a kwanantšha ka go se emele Jehofa ka mo go feletšego ge a be a gatelelwa gore a thekge ditšhaba tše di lwantšhanago. Nakong ya nywaga yeo ya ntwa, a ile a tlaišwa ka ditsela tšohle, dipuku tša ona tša Beibele tša ba tša thibelwa mafelong a mantši. Mafelelong, ba bangwe ba banababo rena bao ba etelelago pele kudu ba ile ba bewa molato gomme ba golegwa ka ditatofatšo tša maaka. Ge go lebelelwa morago ga go thata go bona gore ka kgopolo e itšego, batho ba Modimo ba be ba le boemong bja bokgoba go e na le go ba ba lokologilego. (Bapiša le Johane 8:31, 32.) Ba be ba hlaelelwa o šoro ke pono ya moya. (Ba-Efeso 1:16-18) Ba ile ba bontšha tekanyo e itšego ya bomuma mabapi le go reta Modimo, e lego seo se ilego sa feleletša ka gore e be ba sa enywego moyeng. (Jesaya 32:3, 4; Ba-Roma 14:11; Ba-Filipi 2:11) Na o bona kamoo se se swanago ka gona le boemo bja ba-Juda ba kgale ba ba bego ba le bothopša kua Babele?
7, 8. Mašaledi a mehleng yeno a bile le tsošološo ya mohuta mang?
7 Eupša na Modimo o be a tla tlogela bahlanka ba gagwe ba mehleng yeno ba le boemong bjoo? Aowa, o be a ikemišeditše go ba tsošološa ka go dumelelana le seo se bego se boletšwe e sa le pele ke Jesaya. Ka gona boporofeta bjona bjo bjo bo lego go Jes kgaolo 35 bo phethagala ka mo go kgethegilego mehleng ya rena ka go tsošološetšwa ga mašaledi a Isiraele ya moya katlegong le bophelong bjo bobotse paradeiseng ya moya. Go Ba-Hebere 12:12 Paulo o dirišitše Jesaya 35:3 ka kgopolo ya seswantšhetšo, e hlalosago go swanela ga gore re diriše karolo ye ya boporofeta bja Jesaya moyeng.
8 Nakong ya ka morago ga ntwa, mašaledi a batlotšwa ba Isiraele ya moya a ile a tšwa bothopša, ge re bolela ka go swantšha. Jehofa Modimo o ile a diriša Jesu Kriste, Korese yo Mogolo go ba lokolla. Ka go rialo, mašaledi a a be a ka dira modiro wa go aga lefsa o swanago le modiro wa mašaledi a ba-Juda ba kgale ao a ilego a boela nageng ya gabo ona go ya go aga tempele ya kgonthe ya Jerusalema lefsa. Go feta moo, ba-Isiraele ba ba moya mehleng yeno ba be ba ka thoma go lema le go tšweletša paradeise e talana ya moya, e lego tšhemo ya seswantšhetšo ya Edene.
9. Selo se se swanago le seo se hlalositšwego go Jesaya 35:1, 2, 5-7 se ile sa phethega bjang mehleng ya rena?
9 Re dutše re nagana ka se se lego ka mo godimo, anke re hlahlobeng Jesaya kgaolo 35 gape gomme re ele hloko Jes 35 ditemana 1 le 2 pele. Seo se bego se ile sa bonala e le lefelo le se nago meetse ka kgonthe se ile sa thoma go hloga le go tšweletša dilo bjalo ka melala ya Sarona ya bogologolo. Ka morago, ela hloko Jes 35 ditemana 5 go ya go 7. Mašaledi ao bontši bja ona a sa dutšego a phela le go ba mafolofolo tirelong ya Jehofa a ile a budullwa mahlo a kwešišo. A ile a kgona go bona gakaone se se bolelwago ke seo se bego se diregile ka 1914 le ka morago ga moo. Seo gape se be se bile le tutuetšo go ba bantši ba rena bao ba bopago “lešaba le lexolo” leo mo nakong ye le hlankelago le bapelana le mašaledi.—Kutollo 7:9.
Na o Karolo ya Phethagalo?
10, 11. (a) O ile wa akaretšwa bjang phethagalong ya Jesaya 35:5-7? (b) Wena ka noši o ikwa bjang ka diphetogo tše?
10 Ka mohlala, nagana ka wena ka noši. Na o be o bala Beibele ka mehla pele o gahlana le Dihlatse tša Jehofa? Ge e ba o be o e bala, o be o e-na le kwešišo e kaaka’ng? Ka mohlala, gona bjale o tseba therešo mabapi le boemo bja bahu. Mohlomongwe o ka kgona go lebiša motho yo a thabelago ditemaneng tše swanetšego go Genesi kgaolo 2, Mmoledi kgaolo 9 le Hesekiele kgaolo 18 gotee le mangwalong a mangwe a mantši. Ee, mo gongwe o kwešiša seo Beibele e se rutago ditabeng goba go dikgang tše dintši. Ge re bea taba ka tsela e bonolo, Beibele e kwagala e e-na le tlhaologanyo go wena gomme o kgona go hlalosetša ba bangwe ditaba tše dintši tša yona bjalo ka ge ka ntle le pelaelo o šetše o ba hlaloseditše.
11 Lega go le bjalo, yo mongwe le yo mongwe wa rena o tla dira gabotse ge a ka ipotšiša gore, ‘Dilo ka moka tše ke di tsebago ka therešo ya Beibele ke ithutile tšona bjang? Na pele ke ithuta le batho ba Jehofa ke be ke hweditše ditemana ka moka tše sa tšwago go bolelwa? Na ke be ke di kwešišitše e bile ke dirile diphetho tše di nepagetšego ge e le ka bohlokwa bja tšona?’ Mohlomongwe karabo ya potego ya dipotšišo tše ke aowa. Ga go na motho yo a swanetšego go kgopišwa ke polelo e bjalo, eupša go ka bolelwa gore ge e le gabotse o be o foufaletše ditemana tše le seo di se bolelago. Na ga go bjalo? Di be di le gona ka Beibeleng, eupša o be o sa di bone goba o sa kwešiše bohlokwa bja tšona. Ka gona, mahlo a gago a ile a budullwa bjang ka kgopolo ya moya? E bile ka seo Jehofa a se dirilego ka go phethagatša Jesaya 35:5 go mašaledi a tloditšwego. Ka go rialo o ile wa budullwa mahlo. Ga o sa le lefsifsing la moya. O kgona go bona.—Bapiša le Kutollo 3:17, 18.
12. (a) Ke ka baka la’ng re ka bolela gore ye ga se nako ya phodišo ya kgonthe ya mohlolo? (b) Taba ya Ngwanabo rena F. W. Franz e bontšhitše bjang tsela yeo Jesaya 35:5 e phethagatšwago ka yona mehleng ya rena?
12 Barutwana ba fišegago ba Beibele le ba ditirišano tša Modimo nywaga-kgolong ka moka ba tseba gore ye ga se nako ya mehlolo ya kgonthe ya go fodiša historing. (1 Ba-Korinthe 13:8-10) Ka gona ga re letele gore Jesu Kriste a budulle mahlo a difofu go hlatsela gore ke yena Mesia, Moporofeta wa Modimo. (Johane 9:1-7, 30-33) Le gona ga a dire gore difoa ka moka di kwe gape. Ge Frederick W. Franz, e lego yo mongwe wa batlotšwa yo e bego e le mopresidente wa Mokgatlo wa Watch Tower ka nako yeo a be a batamela nywaga e 100, o be a nyakile a foufetše gomme a swanelwa ke go diriša sedirišwa se se thušago go kwa. Ka nywaga e sego kae o be a se sa hlwa a bona moo a bego a ka bala; eupša ke mang yo a bego a ka nagana ka yena e le sefofu goba sefoa go ya ka kgopolo ya Jesaya 35:5? Bokgoni bja gagwe bjo bogolo bja go bona bja moya e be e le tšhegofatšo go batho ba Modimo lefaseng ka bophara.
13. Ke phetogo goba tsošološo efe yeo batho ba Modimo ba mehleng yeno ba bilego le yona?
13 Goba go thwe’ng ka leleme la gago? Batlotšwa ba Modimo ba ka ba ba be ba homotše nakong ya bothopša bja bona bja moya. Eupša gatee-tee ge Modimo a be a fetošitše boemo bjoo, maleme a bona a ile a thoma go goeletša ka tlhalalo ka baka la seo ba bego ba se tseba ka Mmušo wa Modimo o hlomilwego le dikholofetšo tša gagwe bakeng sa bokamoso. Ba ka ba ba go thušitše gore le wena o rarolle leleme la gago. O boletše ka therešo ya Beibele ka tekanyo e kaaka’ng go ba bangwe nakong e fetilego? Mohlomongwe ka nako e nngwe o ile wa nagana gore, ‘Ke thabela go ithuta, eupša le ka mohla nka se ye go bolela le batho ba ke sa ba tsebego.’ Lega go le bjalo, na ga se therešo gore “’leme la semuma” bjale ‘le a hlalala’?—Jesaya 35:6.
14, 15. Ba bantši ba sepetše bjang ‘Tseleng e Kgethwa’ mehleng ya rena?
14 Ba-Juda ba kgale bao ba ilego ba lokollwa Babele ba be ba e-na le leeto le letelele la go boela nageng ya gabo bona. Seo se swana le eng mehleng ya rena? Ee, ela hloko Jesaya 35:8: “Xomme xo tlo ba le mmila o lekelelanexo, tsela ye ba tl’o xo re ké tsela-kxêthwa, e sa sepelwexo ke wa thšila.”
15 Ga e sa le go tloga go lokollweng ga bona bothopšeng bja moya, mašaledi a batlotšwa ao gona bjale a tladitšwego ke dinku tše dingwe tše dimilione a tšwile Babele o Mogolo ka tsela ya seswantšhetšo, e lego tsela e hlwekilego ya bokgethwa e išago motho paradeiseng ya moya. Re dira boiteko ka moka gore re swanelegele gomme re dule re le Tseleng ye e Kgethwa. Nagana ka wena ka noši. Na ditekanyetšo tša gago tša boitshwaro le melao ya motheo yeo o e kgomarelago ga se tšeo di phagamego kudu gona bjale go feta ge o be o le lefaseng? Na ga o dire boiteko bjo bogolo kudu bja go dumelelanya tsela ya gago ya go nagana gotee le ya boitshwaro le ya Jehofa?—Ba-Roma 8:12, 13; Ba-Efeso 4:22-24.
16. Ke maemo afe ao re ka a thabelago ge re dutše re sepela Tseleng e Kgethwa?
16 Ge o dutše o tšwela pele Tseleng ye e Kgethwa, ge e le gabotse ga o boife batho bao ba swanago le dibata. Ke therešo gore ge o le lefaseng o swanelwa ke go šetša gore batho ba megabaru goba ba tletšego lehloyo ba se ke ba go ja o phela ka tsela ya seswantšhetšo. Ba bantši kudu ke ba ba gagolago ditirišanong tša bona le ba bangwe. Ke mo go fapanego gakaakang gare ga batho ba Modimo! Moo o tikologong e šireletšegilego. Ee, Bakriste-gotee le wena ga se ba phethagala; ka dinako tše dingwe motho o dira phošo goba a baka kgopišo. Eupša o a tseba gore banabeno ga se ba ikemišetša go go kgopiša goba go go metša. (Psalme 57:4; Hesekiele 22:25; Luka 20:45-47; Ditiro 20:29; 2 Ba-Korinthe 11:19, 20; Ba-Galatia 5:15) Go e na le moo, ba a go kgahlegela; ba go thušitše; ba nyaka go hlankela le wena.
17, 18. Paradeise e gona mo nakong ye ka kgopolo efe, gomme mafelelo a se go rena ke afe?
17 Ka gona re ka hlahloba Jesaya kgaolo 35 re nagana ka phethagalo ya gona bjale ya Jes 35 ditemana 1 go ya go 8. Na ga go molaleng gore re hweditše seo se bitšwago ka mo go swanetšego gore ke paradeise ya moya? Aowa, ga se e phethagetšego—ga se ya hlwa e phethagala. Eupša ka kgonthe ke paradeise ka gobane bjalo ka ge go boletšwe go Jes 35 temana 2, re šetše re kgona go “bôna letaxo la Morêna le bothšepi bya Modimo wa rena.” Ka gona mafelelo ke afe? Jes 35 Temana 10 e re: “Balopololwa ba Morêna ba tlo boa ba xôrôxa Tsione ka xo hlalala; dihloxong tša bôná xo tlo ba le lethabô le le sa felexo. Ba tlo tlêlwa ke xo nyakalala le xo thaba; ’me mahlomola le ’phêxêlô di tlo ba di fulere.” Ka kgonthe go tšwa ga rena bodumeding bja maaka le go phegelela ga rena borapedi bja therešo bjo bo amogelwago ke Modimo ke mo go tutuetšago lethabo.
18 Lethabo le le tswalanago le borapedi bja therešo le tšwela pele le oketšega, na ga go bjalo? O bona ba sa tšwago go thabela ba dira diphetogo gomme ba tielela therešong ya Beibele. O bona bafsa ba gola gomme ba dira tšwelopele ya moya ka phuthegong. Go na le dikolobetšo moo o bonago batho ba o ba tsebago ba kolobetšwa. Na ao ga se mabaka a go thaba, a lethabo le legolo lehono? Ee, go thabiša gakaakang ge re tlatšwa ke ba bangwe maemong a rena a moya le a paradeise!
Phethagatšo e sa Dutšego e le ka Pele!
19. Jesaya kgaolo 35 e re tlatša tetelo efe ya kholofelo?
19 Go fihlela ga bjale re seka-sekile Jesaya kgaolo 35 mabapi le phethagalo ya yona ya mathomo le go boa ga ba-Juda gotee le phethagalo ya moya e tšwelago pele lehono. Eupša ga go felele moo. Go sa na le mo gontši. Go tswalana le kgonthišetšo ya Beibele ya go tsošološwa mo go tlago ga maemo a kgonthe a paradeise lefaseng.—Psalme 37:10, 11; Kutollo 21:4, 5.
20, 21. Ke ka baka la’ng e le mo go kwalago le ga Mangwalo go dumela gore go sa dutše go tla ba le phethagalo e nngwe ya Jesaya kgaolo 35?
20 E be e ka se be mo go swanetšego ka Jehofa gore a nee ditlhaloso tše kwagalago tša paradeise gomme a thibele diphethagalo tša dilo tša moya. Ee, se ga se bolele gore diphethagalo tša moya ga di bohlokwa. Gaešita le ge nkabe paradeise ya kgonthe e hlomilwe, e be e ka se ke ya re kgotsofatša ge e ba gare ga ponagalo e botse le diphoofolo tše di nago le khutšo re be re ka dikologwa ke batho ba gobogilego moyeng, batho bao ba itshwarago bjalo ka diphoofolo tše šoro. (Bapiša le Tito 1:12.) Ee, tša moya di swanetše go tla pele ka gobane ke tša bohlokwa kudu.
21 Lega go le bjalo, Paradeise e tlago ga e felele ka dibopego tša moya tše re di thabelago mo nakong ye gomme re tla thabela tše oketšegilego nakong e tlago. Re na le lebaka le lebotse la go letela phethagalo ya kgonthe ya diporofeto tše bjalo ka Jesaya kgaolo 35. Ka baka la’ng? Ee, go Jes kgaolo 65 Jesaya o boletše e sa le pele ka “maxodimo a mafsa le lefase le lefsa.” Moapostola Petro o dirišitše seo ge a be a hlalosa seo se latelago letšatši la Jehofa. (Jesaya 65:17, 18; 2 Petro 3:10-13) Petro o be a bontšha gore dibopego tšeo Jesaya a di hlalositšego ge e le gabotse di be di tla ba gona ge “lefase le lefsa” le tšwelela. Tšeo di akaretša ditlhaloso tšeo o ka bago o tlwaelane le tšona—go aga dintlo gomme ba dula go tšona; go lema dirapa tša merara gommle ba ja dienywa tša tšona; go thabela modiro wa diatla tša motho ka nako e telele; phiri le kwana di dula gotee; le go se direge ga kotsi le ge e le efe lefaseng ka bophara. Ka mantšu a mangwe, bophelo bjo botelele, magae a šireletšegilego, dijo tše dintši, modiro o kgotsofatšago le khutšo magareng ga diphoofolo le magareng ga diphoofolo le batho.
22, 23. Go tla ba le motheo ofe wa lethabo phethagalong ya nakong e tlago ya Jesaya kgaolo 35?
22 Na tebelelo yeo ga e go tlatše lethabo? E swanetše, ka gobane yeo ke tsela ye Modimo a re bopetšego gore re phele ka gona. (Genesi 2:7-9) Ka gona, go bolela’ng ge e le ka boporofeta bjo bo lego go Jesaya kgaolo 35 bjo re bo seka-sekago? Go bolela gore re na le lebaka le lengwe la go goeletša ka lethabo. Maganata a kgonthe le mafelo a se nago meetse a tla hloga, a re dira gore re thabe. Ke moka batho ba nago le mahlo a matala-lerata goba ba mahlo a matsotho goba a mmala o mongwe o kgahlišago eupša e le bao gona bjale ba foufetšego, ba tla kgona go bona. Bakriste-gotee le rena bao e lego difoa goba gaešita le ba bangwe ba rena bao ba sa kwego gabotse ba tla kgona go kwa gabotse. A lethabo le lekaakang go diriša bokgoni bjoo go kwa Lentšu la Modimo le balwa le go hlaloswa, gotee le go theetša medumo ya moya o fokago dihlareng, lesego la ngwana le molotšana wa nonyana!
23 Gape go tla bolela gore digole go akaretša le bao mo nakong ye ba tshwenywago ke bolwetši bja marapo, ba tla sepela-sepela ba sa kwe bohloko. A kimologo e kaakang! Ka gona dinoka tša kgonthe tša meetse di tla elela leganateng. Re tla bona bobedi lephoto la meetse le go kwa modumo wa go biloga. Re tla kgona go sepela moo le go swara bjang bjo botala le dimela tša phaphirase. Ruri e tla ba Paradeise e tsošološitšwego. Go thwe’ng ka lethabo la go ba kgaufsi le tau goba phoofolo e nngwe e bjalo o sa boife? Ga re nyake le go thoma go hlalosa seo ka gobane ka moka ga rena re šetše re latswitše boemo bjoo.
24. Ke ka baka la’ng o ka dumelelana le polelo e lego go Jesaya 35:10?
24 Jesaya o re kgonthišetša ka gore: “Balopololwa ba Morêna ba tlo boa ba xôrôxa Tsione ka xo hlalala; dihloxong tša bôná xo tlo ba le lethabô le le sa felexo.” Ka gona re ka dumela gore re na le lebaka la go goeletša ka lethabo. Go thabela seo Jehofa a šetšego a se direla batho ba gagwe paradeiseng ya rena ya moya gotee le go thabela seo re ka se letelago Paradeiseng ya kgonthe e lego kgaufsi. Mabapi le bao ba thabilego—mabapi le rena—Jesaya o ngwala gore: “Ba tlo tlêlwa ke xo nyakalala le xo thaba; ’me mahlomola le ’phêxêlô di tlo ba di fulere.”—Jesaya 35:10.
Na o Lemogile?
◻ Jesaya kgaolo 35 e bile le phethagalo efe ya bobedi?
◻ Ke eng se se swanago ka kgopolo ya moya le diphetogo tša mohlolo tšeo Jesaya a di boletšego e sa le pele?
◻ O bile le karolo bjang phethagalong ya boporofeta bjo?
◻ Ke ka baka la’ng re ka re Jesaya kgaolo 35 e re tlatša kholofelo ka bokamoso?
[Seswantšho go letlakala 15]
Kgolego ya Raymond Street kua Brooklyn, New York moo banababo rena ba šupago ba etelelago pele ba bego ba tswaleletšwe go yona ka June 1918
[Seswantšho go letlakala 16]
Le ge a be a nyakile go foufala nywageng ya gagwe ya mafelelo, bokgoni bja Ngwanabo rena Franz bja go bona bja moya e ile ya dula e le bjo bogolo
[Pictures on page 17]
Kgolo ya moya le tšwelopele ke mabaka a go thaba