Kahlolo ya Jehofa Malebana le Barutiši ba Maaka
“Xo baporofeta ba Jerusalêma ke bôna mabohlôla, ba dira bootswa, ba ya le maaká . . . Nna ke hwetša bohle bà swana le ba Sodoma le batho bála ba Gomora.”—JEREMIA 23:14.
1. Ke ka baka la’ng motho yo a tsenelago thuto ya Modimo a rwala boikarabelo bjo bogolo?
MOTHO lege e le ofe yo a tsenelago thuto ya Modimo o rwala boikarabelo bjo bogolo kudu. Jakobo 3:1 e lemoša gore: “Bana bešo, xo se kê xwa ata ba ba rataxo xo ba baruti; Le tsebê xobane ké bôná ba ba tl’o xo sekišwa xo fetiša ba bangwê.” Ee, barutiši ba Lentšu la Modimo ba rwele boikarabelo bjo bogolo kudu bja go nea pego e amogelegago go feta Bakriste ba bangwe ka kakaretšo. Se se tla bolela’ng go bao ba ipontšhago e le barutiši ba maaka? Anke re lebeleleng boemo bja mehleng ya Jeremia. Re tla bona kamoo bo swantšheditšego e sa le pele seo se diregago lehono.
2, 3. Ke kahlolo efe yeo Jehofa a e neilego ka Jeremia mabapi le barutiši ba maaka ba Jerusalema?
2 Ka 647 B.C.E., e lego ngwageng wa bo-13 wa pušo ya Kgoši Josia, Jeremia o ile a bewa gore e be moporofeta wa Jehofa. Jehofa o be a e-na le pelaelo malebana le ba-Juda, ka gona o ile a romela Jeremia gore a e bolele. Baporofeta goba barutiši ba maaka ba Jerusalema ba be ba dira “mabohlôla” mahlong a Modimo. Bobe bja bona e be e le bjo bogolo kudu moo Modimo a ilego a swantšha Jerusalema le Juda le Sodoma le Gomora. Jeremia kgaolo 23 e re botša ka se. Temana 14 e re:
3 “Xo baporofeta ba Jerusalêma ke bôna mabohlôla, ba dira bootswa, ba ya le maaká, ba êma le disenyi xore motho a se lahlê tsela ya bobe bya xaxwe. Nna ke hwetša bohle bà swana le ba Sodoma le batho bàla ba Gomora.”
4. Mohlala wa boitshwaro bjo bobe wa barutiši ba Jerusalema o swantšhetšwa bjang Bojakaneng lehono?
4 Ee, baporofeta goba barutiši ba ba ile ba bea mehlala e mebe kudu ya boitshwaro bona ka noši, gomme ka go rialo ba kgothaletša batho go dira se se swanago. Lebelela maemo Bojakaneng lehono! Na ga a swane tlwaa le ale a mehleng ya Jeremia? Lehono baruti ba dumelela diotswa le basodoma go tšwela pele e le ditho tša sehlopha sa baruti, gaešita le go ba dumelela gore ba etelele pele ditirelong tša dikereke. Na go a makatša ge ditho tše dintši gakaakaa tšeo di ingwadišitšego tša dikereke le tšona di e-na le boitshwaro bjo bo gobogilego?
5. Ke ka baka la’ng boemo bjo bo gobogilego bja Bojakane bo feta bja Sodoma le Gomora?
5 Jehofa o swantšhitše badudi ba Jerusalema le ba Sodoma le ba Gomora. Eupja boitshwaro bjo bo gobogilego bja Bojakane bo feta bja Sodoma le Gomora. Ee, ke bjo bo hlaswegago kudu le go feta mahlong a Jehofa. Barutiši ba bjona ba goboša thulaganyo ya melao ya boitshwaro ya Bokriste. Le gona se se baka boemo bja kgobogo ya boitshwaro bjoo go bjona go nago le dikgoketšo tše di khukhunetšago tša mehuta ka moka tša go gokeletša go dira bobe. Boemo bjo bo aparetše kudu mo e lego gore lehono bobe bo lebelelwa e le selo se se tlwaelegilego.
“Ba ya le Maaká”
6. Jeremia o itše’ng mabapi le bobe bja baporofeta ba Jerusalema?
6 Bjale ela hloko seo temana 14 e se bolelago ka baporofeta ba Jerusalema. Ba be ba ‘e-ya le maaka.’ Le gona karolo ya mafelelo ya temana 15 (NW) e re: “Go tšwa go baporofeta ba Jerusalema bohlanogi bo fetetše nageng ka moka.” Ke moka go temana 16 e oketša ka gore: “Morêna wa mašaba ó re: Le se kê la theetša mantšu a baporofeta bao le porofetêlwaxo ke bôná, ba Le dira tša maphalô, ba le botša ’pônô tša maithatêlô; xa b’a botšwa ke Morêna.”
7, 8. Ke ka baka la’ng baruti ba Bojakane ba swana le baporofeta ba maaka ba Jerusalema, gomme se se kgomile bjang bao ba tsenago kereke?
7 Go swana le baporofeta ba maaka ba Jerusalema, baruti ba Bojakane le bona ba ya le maaka, ba gaša dithuto tša bohlanogi, e lego dithuto tše di sa hwetšwego ka Lentšung la Modimo. Tše dingwe tša dithuto tše tša maaka ke dife? Ke go se hwe ga moya, Boraro botee, pakatori le mollo wa dihele bakeng sa go hlokofatša batho ka mo go sa felego. Ba bile ba kweša ditsebe tša batheetši ba bona bose ka go ruta seo batho ba ratago go se kwa. Ba goeletša leboelela gore ga go na kotsi yeo e lebanego le Bojakane ka gobane bo na le khutšo ya Modimo. Eupja baruti ba bolela “’pônô tša maithatêlô.” Ke maaka. Bao ba dumelago maaka a bjalo ba tšhelwa mpholo moyeng. Ba fapošetšwa go ya tshenyegong ya bona!
8 Ela hloko seo Jehofa a se bolelago ka barutiši ba ba maaka go temana 21 (PK): “Ga k’ešo ka ba ka roma baporofeta, le ga go le bjalo ba kganyela; ga k’ešo ka ba ka bolela le bona, le ga go le bjale ba porofeta.” Ka gona, lehono baruti ga se ba rongwa ke Modimo, e bile ga ba rute ditherešo tša gagwe. Mafelelo ke afe? Go na le go hloka tsebo ya Beibele mo go šiišago go batho bao ba tsenago kereke ka gobane baruti ba bona ba ba fepa ka difilosofi tša lefase.
9, 10. (a) Ke ditoro tša mohuta mang tše barutiši ba maaka ba Jerusalema ba ilego ba ba le tšona? (b) Baruti ba Bojakane ba ile ba ruta “ditoro tša maaka” bjang ka mo go swanago?
9 Go feta moo, baruti lehono ba phatlalatša dikholofetšo tša maaka. Ela hloko temana 25: “Tše baporofeta bao ba di porofetaxo ka ’ina la-ka ke di kwele, xe ba porofeta maaká ba re: Ke lorile! Ke lorile!” Ke ditoro tša mohuta mang? Temana 32 (NW) e a re botša: “Jehofa o re ‘ke lwa le baporofeta ba ditoro tša maaka, bao ba di laodišago gomme ba dira gore batho ba-ka ba hlahlathe ka baka la maaka a bona le ka baka la go ikgantšha ga bona. Eupja nna ka noši ga se ka ba roma goba ka ba laela. Ka gona, ba ka se ke ba hola batho ba le gatee,’ go bolela Jehofa.”
10 Ke ditoro goba dikholofelo dife tša maaka tšeo baruti ba di rutilego? Ee, gore kholofelo e nnoši ya motho bakeng sa khutšo le polokego lehono ke Ditšhaba tše Kopanego. Nywageng ya morago bjale ba ile ba bitša UN gore ke “kholofelo ya mafelelo ya kwano le khutšo,” “lekgotla le le phagamego la ditherišano tša khutšo le toka,” “kholofelo e kgolo ya nakwana ya khutšo ya lefase.” A bofora bjo bokaakang! Kholofelo e nnoši bakeng sa batho ke Mmušo wa Modimo. Eupja baruti ga ba bolele le go ruta therešo ka mmušo woo wa legodimong wo e bego e le sehlogo se segolo sa boboledi bja Jesu.
11. (a) Barutiši ba maaka ba Jerusalema ba bile le mafelelo afe a mabe leineng la Modimo? (b) Ka go fapana le sehlopha sa Jeremia, barutiši ba maaka ba lehono ba dirile eng mabapi le leina la Modimo?
11 Temana 27 (PK) e re botša se se oketšegilego: “Ba fela ba nyaka go lebatša setšhaba sa-ka ka leina la-ka ka diloro tša bona, tšeo ba botšanago tšona, bjalo ka ga botat’abo ba be ba lebetše leina la-ka ka baka la Baali.” Baporofeta ba maaka ba Jerusalema ba ile ba dira gore batho ba lebale leina la Modimo. Na barutiši ba maaka ba bodumedi ba lehono ga se ba dira se se swanago? Se sebe le go feta ba fihla leina la Modimo, Jehofa. Ba ruta gore ga go nyakege gore le dirišwe, gomme ba le tloša diphetolelong tša bona tša Beibele. Ba ganetša ka go tia motho lege e le ofe yo a rutago batho gore leina la Modimo ke Jehofa. Eupja sehlopha sa Jeremia, e lego mašaledi a Bakriste ba tloditšwego ka moya, gotee le bagwera ba bona, ba dirile go etša kamoo Jesu a dirilego ka gona. Ba rutile ba dimilione ka leina la Modimo.—Johane 17:6.
Go Pepentšha go ba le Molato ga Bona
12. (a) Ke ka baka la’ng barutiši ba maaka ba bodumedi ba e-na le molato o mogolo wa madi? (b) Tema yeo e kgathilwego ke baruti e bile efe dintweng tše pedi tša lefase?
12 Sehlopha sa Jeremia se pepentšhitše baruti leboelela e le barutiši ba maaka bao ba etilego mehlape ya bona pele tseleng e petleke ya tshenyego. Ee, mašaledi a hlalositše gabotse lebaka leo ka lona balori bao ba swanelwago ke kahlolo e šoro ya Jehofa. Ka mohlala, bahlanka ba Jehofa gantši ba ile ba šupa go Kutollo 18:24, yeo e bolelago gore go Babele yo Mogolo go hweditšwe madi “a bohle ba ba bolailwexo mo lefaseng.” Nagana ka dintwa ka moka tšeo di lwelwego ka baka la go se kwane ga madumedi. Barutiši ba maaka ba bodumedi ba rwele molato o mogolo gakaakang wa madi! Dithuto tša bona di bakile karogano le go oketša lehloyo la bao ba nago le ditumelo tše di fapanago le dihlopha tša ditšhaba. Mabapi le Ntwa ya I ya Lefase, puku ya Preachers Present Arms e re: “Clercs [baruti] ba thekgile ntwa ka lehlakoreng la moya le go e tutuetša. . . . Ka go rialo kereke e ile ya fetoga karolo ya thulaganyo ya ntwa.” Go ile gwa ba bjalo le Ntweng ya II ya Lefase. Baruti ba ile ba thekga ka mo go tletšego ditšhaba tšeo di lwago le go šegofatša madira a tšona. Dintwa tše pedi tša lefase di thomile Bojakaneng moo badumedi-gotee ba ilego ba bolayana. Dihlopha tša lefase le tša bodumedi Bojakaneng di tšwela pele di baka tšhollo ya madi go fihla le mehleng yeno. A mafelelo a šiišago gakaakang ao a bakilwego ke dithuto tša bona tša maaka!
13. Jeremia 23:22 e bontšha bjang gore baruti ba Bojakane ga ba na tswalano le Jehofa?
13 Hle ela hloko Jeremia kgaolo 23, temana 22: “Xe ba ka be ba le thopa le Nna, ba ka be ba botša ’thšaba sa-ka tše Nna ke di boletšexo, ba se lahliša ’tsela tše mpe tša sôna, le medirô e mebe ya sôna.” Ge nkabe baporofeta ba bodumedi bja Bojakane ba be ba le sehlopheng se se lego kgaufsi-ufsi le Jehofa, ba le tswalanong ya kgaufsi le yena bjalo ka molaki yo a botegago yo bohlale, gona le bona ba ka be ba phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tša Modimo. Le bona ba ka be ba kweša batho ba Bojakane mantšu a Modimo ka noši. Go e na le moo, barutiši ba maaka ba mehleng yeno ba dirile balatedi ba bona bahlanka ba foufaditšwego ba Lenaba la Modimo, Sathane Diabolo.
14. Ke go pepentšhwa gofe mo go matla ga baruti ba Bojakane mo go ilego gwa phatlalatšwa ka 1958?
14 Go pepentšhwa ga baruti ke sehlopha sa Jeremia e bile mo go matla. Ka mohlala, Kopanong ya Ditšhaba-tšhaba ya Dihlatse tša Jehofa ya Thato ya Modimo ya 1958 kua New York City, motlatša-mopresidente wa Mokgatlo wa Watch Tower o boletše taba yeo ka boripana e itšego: “Ka ntle le polelo e sa kwagalego goba go dika-dika, re tsebatša gore modu wo wa bosenyi ka moka, go se kwe, lehloyo, thulano, kgethollo, . . . le kgakanego ya bogafsi ke bodumedi bjo bo fošagetšego, e lego bodumedi bja maaka; bjoo bo hlohleletšwago ke lenaba leo le sa bonagalego la motho, e lego Sathane Diabolo. Batho bao ba ikarabelago kudu ka boemo bja lefase ke barutiši le baetapele ba bodumedi; gomme bao ba nago le molato le go feta ke baruti ba bodumedi bja Bojakane. . . . Ka morago ga nywaga ye ka moka ga e sa le go tloga Ntweng ya I ya Lefase, tswalano ya Bojakane le Modimo e swana le ya ba-Isiraele mehleng ya Jeremia. Ee, Bojakane bo lebeletšane le tshenyego yeo e boifišago kudu le e šwalalanyago go feta yeo Jeremia a e bonego e wela Jerusalema.”
Kahlolo ya Barutiši ba Maaka
15. Ke diporofeto dife tša khutšo tše baruti ba di boletšego? Na di tla phethagala?
15 Go sa šetšwe temošo ye, baruti ba ile ba itshwara bjang ga e sa le go tloga nakong yeo? Bjalo ka ge temana 17 (PK) e bega: “Ba botša ba ba nnyatšago ba re: Jehofa o re: Khutšo e tlo ba le lena; gomme ba re go bohle ba ba sepelago ka bonganga bja dipelo tša bona, ba re: Le ka se ke la tlelwa ke bošula.” Na se ke therešo? Aowa! Jehofa o tla utolla maaka a diporofeto tše tša baruti. A ka se ke a phethagatša seo ba se bolelago ka leina la gagwe. Lega go le bjalo, tiišetšo ya maaka ya baruti ya go ba le khutšo le Modimo ke ya bofora gakaakang!
16. (a) Boemo bja boitshwaro bja lefase le ke bofe, gomme ke bomang bao le bona ba ikarabelago ka bjona? (b) Sehlopha sa Jeremia se dira’ng mabapi le dikgopolo tše di gobogilego tša lefase le?
16 Na o ipotša gore, ‘Eng, nna ka forwa ke dithuto tša maaka tša baruti? Le gatee!’ Ee, o se ke wa kgodišega gakaalo! Gopola gore dithuto tša maaka tša baruti di hlohleleditše boemo bjo bo goketšago le bjo bo šiišago bja boitshwaro. Dithuto tša bona tšeo di kgothaletšago go itlogelela di lokafatša mo e nyakilego go ba selo lege e le sefe, go sa šetšwe kamoo se gobogilego ka gona. Le gona, boemo bjo bjo bo gobogilego bja boitshwaro bo šwahlela dibopego tšohle tša boithabišo, e lego dipaesekopo, TV, dimakasine le mmino. Ka gona re swanetše go itota kudu, go sego bjalo re tla wela tutuetšong ya boemo bjo bjo bo gobogilego eupja e le boemo bjo bo ipiletšago ka mo go sa lemogegego bja boitshwaro. Bafsa ba ka tanywa ke di-video le mmino o gobošago. Gopola gore kgopolo ye ya batho ba lehono ya gore sengwe le sengwe se dumeletšwe ke mafelelo a lebanyago a dithuto tša maaka tša baruti le go palelwa ga bona ke go phagamiša ditekanyetšo tšeo di lokilego tša Modimo. Sehlopha sa Jeremia se lwantšha dikgopolo tše tše di gobogilego tša boitshwaro gomme se thuša bahlanka ba Jehofa gore ba gane bobe bjo bo apareditšego Bojakaneng.
17. (a) Go ya ka Jeremia, ke kahlolo efe yeo e bego e tla wela Jerusalema e kgopo? (b) Ke’ng seo se tla diragalelago Bojakane kgaufsinyane?
17 Barutiši ba maaka ba Bojakane ba tla hwetša kahlolo efe go Jehofa, Moahlodi yo mogolo? Ditemana 19, 20, 39 le 40 di a araba: “Tsebang, ledimo la Morêna la kxalefô le tlo tsoxa, è le sesesedi sa xo dikoloxa, se se tl’o xo tšubutla dihlôxô tša ba babe. Boxale bya Morêna bo ka se kê bya phôhla à sešo a di dira, a phêtha moxopôlô wa pelo ya xaxwe. . . . Ka molato woo ke tlo bá ka le ngala moka, ka Le raka pele xa-ka, lena le motse wo ke bexo ke o neetše bô-lena le bô-tata-wêno. Ke tlo Le iša kxoboxong e sa felexo, le dihlonyeng di sa felexo, tše di ka se kexo tša lebalwa.” Tšeo ka moka di wetše Jerusalema e kgopo le tempele ya yona gomme mo nakong ye kotsi e swanago e tla tloga e wela Bojakane bjo kgopo!
Go Tsebatša ‘Morwalo wa Jehofa’
18, 19. Ke ‘morwalo ofe wa Morena’ woo Jeremia a ilego a o tsebiša Juda, gomme ka mafelelo afe?
18 Bjale, boikarabelo bja sehlopha sa Jeremia le bagwera ba sona ke bofe? Temana 33 e a re botša: “Xe ’thšaba sé se ka Xo botšiša, le xe e le moporofeta, le xe e le moperisita, ba tla ba re: Morwalô o tl’o xo tšwa xo Morêna ké ofe? Xôna o ba botšê O re: Le ra morwalô? Ké lena ba ke tl’o xo ba lahla fase! Ó r’yalo Morêna.”
19 Lentšu la Sehebere bakeng sa “morwalô” le na le ditlhaloso tše pedi. Le ka šupa taelo e boima yeo e tšwago go Modimo goba selo se sengwe seo se imelago motho le seo se lapišago motho. Mo polelwana “morwalô wa Morêna” e šupa boporofeta bjo boima—e lego tsebišo ya gore Jerusalema e be e ahloletšwe tshenyego. Eupja na batho ba ile ba rata go kwa dipolelo tše bjalo tše boima tša boporofeta tšeo Jeremia a bego a di nea leboelela di e-tšwa go Jehofa? Aowa, batho ba ile ba kwera Jeremia, ba re: ‘O swere boporofeta (morwalo) bofe bjale? Re kgolwa gore boporofeta bja gago e tla ba morwalo o mongwe wo o lapišago!’ Eupja Jehofa o ile a ba botša’ng? O ba boditše se: “Le ra morwalô? Ké lena ba ke tl’o xo ba lahla fase!” Ee, batho ba e be e le morwalo go Jehofa, gomme o be a tla ba tloša gore ba se sa hlwa ba mo imela.
20. “Morwalô wa Morêna” ke eng lehono?
20 “Morwalô wa Morêna” ke’ng lehono? Ke molaetša o boima wa boporofeta wo o tšwago Lentšung la Modimo. O imelwa ke kahlolo e šoro, yeo e tsebatšago tshenyego ya Bojakane yeo e batamelago. Ge e le rena batho ba Jehofa, re na le boikarabelo bjo bogolo bja go tsebatša ‘morwalo wo wa Jehofa.’ Ge bofelo bo dutše bo batamela, re swanetše go botša bohle gore batho ba Bojakane bao ba sa laolegego ke “morwalô,” ee, ‘ke morwalo o mogolo’ go Jehofa Modimo, le gore o tla tloga a ithola “morwalô” wo ka go tlogela Bojakane bo welwa ke kotsi.
21. (a) Ke ka baka la’ng Jerusalema e ile ya senywa ka 607 B.C.E.? (b) Ka morago ga go senywa ga Jerusalema, ke’ng seo se ilego sa diragalela baporofeta ba maaka le baporofeta ba therešo ba Jehofa, gomme seo se re nea kgonthišetšo efe lehono?
21 Kahlolo ya Jehofa e phethilwe mehleng ya Jeremia ge ba-Babele ba be ba senya Jerusalema ka 607 B.C.E. Bjalo ka ge go porofetilwe, seo e be e le ‘go gobošwa le go kokobetšwa’ ga ba-Isiraele bao ba dinganga le ba ba sa botegego. (Jeremia 23:39, 40) Se ile sa ba bontšha gore Jehofa yo ba ilego ba mo hlompholla leboelela, mafelelong o be a ba tlogeletše gore ba welwe ke mafelelo a bobe bja bona. Melomo ya baporofeta ba bona bao ba ikgogomošago ba maaka e be e thibilwe mafelelong. Eupja molomo wa Jeremia o ile wa tšwela pele o porofeta. Jehofa ga se a mo lahla. Go phethagatša mohlala wo, Jehofa a ka se ke a lahla sehlopha sa Jeremia ge kahlolo ya gagwe e boima e fediša bophelo bja baruti ba Bojakane le bao ba dumelago maaka a bona.
22. Bojakane bo tla išwa boemong bofe ka dikahlolo tša Jehofa?
22 Ee, boemo bja Jerusalema bja go ba lešope le go se be le badudi ka morago ga 607 B.C.E. ke bjona bjoo Bojakane bja bodumedi bo tlago go ba ka gona ka morago ga ge bo hlobodišitšwe lehumo la bjona le go pepentšhwa ka mokgwa wo o lešago dihlong. Ye ke kahlolo ye e swanetšego yeo Jehofa a e neilego malebana le barutiši ba maaka. Kahlolo yeo e ka se ke ya folotša. Go etša ge melaetša ka moka ye e buduletšwego ya temošo ya Jeremia e ile ya phethagala nakong ye e fetilego, e tla ba le phethagalo ya yona ya mehleng yeno. Ka gona, anke le rena re swane le Jeremia. Anke re tsebatšeng morwalo wa Jehofa wa boporofeta go batho re sa boife, e le gore ba tle ba tsebe lebaka leo ka lona boima bjo bo tletšego bja kahlolo ya gagwe ya go loka bo tlago godimo ga barutiši ka moka ba bodumedi bja maaka!
Dipotšišo tša Tlhahlobo
◻ Boemo bja Jerusalema ya bogologolo e be e le bjo bobe gakaaka’ng go tšwa ponong ya Jehofa?
◻ Ke ka ditsela dife Bojakane bo ‘yago le maaka’?
◻ Go ba le molato ga baruti ba mehleng yeno go pepentšhitšwe bjang?
◻ Ke ‘morwalo ofe wa Morena’ woo o tsebatšwago mo nakong ye?
[Seswantšho go letlakala 8]
Baporofeta ba Jerusalema ba dirile “mabohlôla”
[Seswantšho go letlakala 9]
“Ba le botša ’pônô tša maithatêlô”
[Seswantšho go letlakala 10]
Jerusalema ka morago ga go senywa ga yona e swantšhetša mafelelo a Bojakane