Taletšo e Lerato go ba ba Lapilego
“E-tlang go nna lena ba le šomago ka thata, le ba le imelwago, gomme nna ke tla le lapološa.”—MATEO 11:28, NW.
1. Jesu o ile a bona’ng Galilea leetong la gagwe la boraro la boboledi?
MO E ka bago mathomong a ngwaga wa 32 C.E., Jesu o be a le leetong la gagwe la boraro la go bolela seleteng sa Galilea. O ile a sepela go phatša metse le metsana, “a ruta diphuthêxong tša xôna, a xoêlêla Ebangedi ya mmušô wa maxodimo, a fodiša malwetši ka moka le mefôkôlô ka moka.” Ge a dutše a dira se, o ile a bona mašaba gomme “a ba šôkêlwa; ka xobane ba be ba [tlaišegile e bile ba gašagantšwe, NW] wa dinku tše di se naxo modiši.”—Mateo 9:35, 36.
2. Jesu o ile a thuša batho bjang?
2 Lega go le bjalo, Jesu o ile a dira se se fetišago feela go šokelwa mašaba. Ka morago ga go laela barutiwa ba gagwe gore ba rapele “Mong wa punô” Jehofa Modimo, o ile a ba roma gore ba ye go thuša batho. (Mateo 9:38; 10:1) Ka gona o ile a nea batho kgonthišetšo ya gagwe ka noši ya tsela e yago kimologong le khomotšong tša kgonthe. O ile a ba fetišetša taletšo e thabišago pelo e rego: “E-tlang go nna lena ba le šomago ka thata, le ba le imelwago, gomme nna ke tla le lapološa.”—Mateo 11:28, 29, NW.
3. Ke ka baka la’ng taletšo ya Jesu e le e ipiletšago ka mo go swanago lehono?
3 Lehono re phela mehleng yeo go yona ba bantši ba ikwago ba rwešitšwe morwalo o boima e bile ba imetšwe. (Ba-Roma 8:22; 2 Timotheo 3:1) Go ba bangwe, go fo hwetša sa go iphediša go ja karolo e kgolo kudu ya nako ya bona le matla moo ba šalelwago ke e nyenyane bakeng sa malapa a bona, bagwera ba bona goba selo le ge e le sefe se sengwe. Ba bantši ba imetšwe ke bolwetši bjo bogolo, mefokolo, go nyama le mathata a mangwe a mmele le a maikwelo. Ge ba ikwa ba gateletšegile, ba bangwe ba leka go hwetša tlhakodišo ka go itsenya ka mo go feletšego go tsomeng lethabo, go jeng, go nweng gaešita le go dirišeng dihlare-tagi gampe. Ee, se se fo ba lahlela modikologong o boifišago, sa ba tlišetša mathata a oketšegilego le dikgateletšo. (Ba-Roma 8:6) Go molaleng gore taletšo ya Jesu e lerato e kwala e le e ipiletšago lehono go fo swana le ge e bile bjalo mehleng yeo.
4. Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go di ela hloko e le gore re holwe ke taletšo ya Jesu e lerato?
4 Ka gona, batho ba mehleng ya Jesu ba be ba rwešitšwe eng moo ba ilego ba bonala ba “tlaišegile e bile ba gašagantšwe,” ba tutuetša Jesu gore a ba šokelwe? Merwalo yeo ba bego ba swanelwa ke go e rwala e be e le eng, gona taletšo ya Jesu e be e tla ba thuša bjang? Dikarabo tša dipotšišo tše e ka ba tše di thušago kudu go rena tabeng ya go holwa ke taletšo ya Jesu e lerato go ba ba lapilego.
Ba ba ‘Šomago ka Thata le ba ba Imelwago’
5. Ke ka baka la’ng e be e le mo go swanetšego gore moapostola Mateo a bege ka tiragalo ye ya bodireding bja Jesu?
5 Ke mo go kgahlišago gore ke Mateo a nnoši yo a begilego ka tiragalo ye bodireding bja Jesu. Ka ge e be e le molekgetho, Mateo yo a bego a bile a tsebja e le Lefi o be a tlwaelane kudu le morwalo o tee o kgethegilego woo batho ba bego ba o rwele. (Mateo 9:9; Mareka 2:14) Puku ya Daily Life in the Time of Jesus e re: “Makgetho ao [ba-Juda ba bego ba swanelwa ke] go a lefa e le tšhelete goba ka ditsela tše dingwe e be e le a boima ka go fetišiša, le gona ka moka e be e le a boima kudu ka gobane dibopego tše pedi tša makgetho di be di sepedišana bakeng sa bona, e lego makgetho a setšhaba le makgetho a bodumedi; gomme ga go le le tee le le bego le le bohwefo.”
6. (a) Tshepedišo ya tša makgetho yeo e bego e dirišwa mehleng ya Jesu e be e le efe? (b) Ke ka baka la’ng balekgetho ba ile ba ba le botumo bjo bobe gakaakaa? (c) Paulo o ile a bona go nyakega ga go gopotša Bakriste-gotee le yena ka eng?
6 Se se bego se dira gore se ka moka e be se boima ka mo go kgethegilego e be e le tshepedišo ya tša makgetho ya mehleng yeo. Bahlankedi ba Roma ba be ba neile ba holofetšago tefo e phagamego kudu tshwanelo ya go kgoboketša lekgetho diprofenseng. Le bona ba ile ba diriša batho ba ditšhaba tša tikologong ya bona gore ba hlokomele modiro wa go kgoboketša lekgetho ka bowona. Yo mongwe le yo mongwe yo a lego thulaganyong ya go ikhumiša ka ba bangwe o ile a ikwa a e-na le tshwanelo e tletšego ya go oketša poelo ya gagwe ka noši goba go e fokotša. Ka mohlala, Luka o begile gore “xo be xo na le monna e mongwê, leina la xaxwe ké Sakeo; e be e le yêna letona la ba lekxêthô, le xôna è le mohumi.” (Luka 19:2) “Letona la ba lekxêthô” Sakeo le bao a bego a ba hlokometše go bonala ba ile ba huma ka go amoga batho. Tshwaro e mpe le kgobogo tše di bakilwego ke tshepedišo e bjalo di ile tša dira gore batho ba balele balekgetho gotee le badira-dibe le diotswa, mohlomongwe mabakeng a mantši ba swanelwa ke seo. (Mateo 9:10; 21:31, 32; Mareka 2:15; Luka 7:34) Ka ge batho ba be ba imelwa ke morwalo o robago, ga go makatše ge moapostola Paulo a ile a bona go nyakega ga go gopotša Bakriste-gotee le yena gore ba se ke ba galefa ka tlase ga joko ya ba-Roma, eupša ba “[ntšhetše] bohle tše di ba lebanexo. E a swanetšwexo ke lekxêthô [ba] mo fê lekxêthô. E a swanetšwexo ke dibexô [ba] mo fê dibexô.”—Ba-Roma 13:7a; bapiša le Luka 23:2.
7. Melao ya ba-Roma ya dikotlo e ile ya oketša bjang morwalo wa batho?
7 Gape, Paulo o ile a gopotša Bakriste gore “e a swanetšexo xo boifya [ba] mmoifê. E a swanetšexo xo xodišwa [ba] mo [godiše].” (Ba-Roma 13:7b) Ba-Roma ba be ba tsebja ka sehlogo sa bona le bošoro bja melao ya bona ya dikotlo. Go betha, go otla ka sefepi, dinako tše thata tša go dula kgolegong le dipolao di be di dirišwa gantši bakeng sa go boloka batho ba ikokobeditše. (Luka 23:32, 33; Ditiro 22:24, 25) Gaešita le baetapele ba ba-Juda ba be ba neilwe matla a go nea kotlo e bjalo ge e ba ba be ba bona go swanetše. (Mateo 10:17; Ditiro 5:40) Ka kgonthe tshepedišo e bjalo e be e le e gateletšago ka go fetišiša, ge e ba e be e se e gatelelago kudu go motho le ge e le ofe yo a bego a phela ka tlase ga yona.
8. Baetapele ba bodumedi ba ile ba rweša batho morwalo bjang?
8 Lega go le bjalo, se se bego se le šoro le go feta makgetho le melao ya ba-Roma e be e le morwalo o bego o rwešitšwe batho feela ke baetapele ba bodumedi ba mehleng yeo. Ge e le gabotse, se se ile sa bonala e le selo se segolo seo Jesu a bego a tshwenyegile ka sona ge a be a hlalosa batho e le ba ‘šomago ka thata le ba ba imelwago.’ Jesu o ile a bolela gore go e na le go nea batho ba ba gatakelwago kholofelo le khomotšo, baetapele ba bodumedi ba be ba “tlêma merwalô e boima e rôbaxo, ’me ba e rweša batho maxetleng, mola bôná bà sa rate xo e kxwatha le ka monwana o tee.” (Mateo 23:4; Luka 11:46) Motho a ka se ke a palelwa ke go bona Diebangeding, go bontšhwa mo go lego molaleng ga baetapele ba bodumedi—kudu-kudu ba-mangwalo le Bafarisei—e le sehlopha se se ikgogomošago, se se hwilego dipelo le sa baikaketši. Ba be ba lebelelela batho feela tlase e le ba ba sa rutegago le ba ba šilafetšego, gomme ba be ba hlaswa batšwa-ntle ba ba lego gare ga bona. Tlhaloso e lego mabapi le boemo bja kgopolo ya bona e re: “Motho yo a imetšago pere ka morwalo mehleng ye a ka bewa molato pele ga molao. Go thwe’ng ka motho yo a ilego a rweša ‘batho ba naga’ ba ba bego ba sa tlwaetšwa ka bodumedi melao e 613; ke moka ka morago ga ge go se na seo a se dirilego bakeng sa go ba thuša, a ba ahlola e le ba ba sa boifego Modimo?” Ka kgonthe, morwalo o mogolo kudu e be e le tekanyo e kgolo ya metlwae yeo e bego e gapeletšwa go batho, eupša e sego Molao wa Moše.
Sebaki sa Kgonthe sa Bothata
9. Maemo gare ga batho ba mehleng ya Jesu a ile a fapana bjang le a mehleng ya Kgoši Salomo?
9 Ka dinako tše dingwe morwalo wa dilo tše di bonagalago o bego o le godimo ga batho, e be e le o boima kudu mo e lego gore go be go e-na le bodiidi bjo bo apareditšego. Ba-Isiraele ba be ba swanetše go lefa makgetho a lekanetšego ao a bego a hlalositšwe ke Molao wa Moše. Ka gona nakong ya pušo ya Salomo, batho ba be ba lefelela mediro e bitšago tšhelete e ntši kudu ya setšhaba e bjalo ka go agwa ga tempele le meago e mengwe. (1 Dikxoši 7:1-8; 9:17-19) Lega go le bjalo, Beibele e re botša gore batho ba be ba “e-ja bà e-nwa bà thabile. . . . Xomme Ba-Juda le Ba-Isiraele ba be ba dutše bà iketlile moriting wa merara ya bôná le wa mexó ya bôná, xo tloxa ka Dani xo fihla ka Bereseba mehla yohle ya xo phela xa Salomo.” (1 Dikxoši 4:20, 25) Ke eng se se bego se baka phapano?
10. Ke eng se se bego se bakile boemo bja Isiraele lekgolong la pele la nywaga?
10 Ge feela setšhaba se be se dula se tiile bakeng sa borapedi bja therešo, se be se thabela kamogelo ya Jehofa gomme se šegofatšwa ka tšhireletšego le katlego go sa šetšwe ditshenyagalelo tše boima tša setšhaba. Lega go le bjalo, Jehofa o ile a lemoša gore ge se ‘mo hlanogela gomme se se hlokomele ditaelo tša gagwe,’ se be se tla welwa ke diphetogo tše sehlogo. Ge e le gabotse, “Isiraele ó [be a] tlo ba wa xo nyefolwa le wa xo kwêrwa dithšabeng ka moka.” (1 Dikxoši 9:6, 7) Ditaba di ile tša direga ka yona tsela yeo. Isiraele e ile ya wela ka tlase ga pušo e šele gomme mmušo wo e kilego ya ba wa letago wa kokobetšwa maemong a bokoloni. Ke mafelelo a bohloko gakaakang bakeng sa go hlokomologa boikarabelo bja bona bja moya!
11. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a nagana gore batho ba be ba “tlaišegile e bile ba gašagantšwe bjalo ka dinku tše di se nago modiši”?
11 Se ka moka se re thuša go kwešiša lebaka leo ka lona Jesu a ilego a nagana gore batho bao a ba bonego “ba be ba tlaišegile e bile ba gašagantšwe.” Ba e be e le ba-Isiraele, e lego batho ba Jehofa bao ba bego ba leka ka gohle go phela ka go dumelelana le melao ya Modimo le go phetha borapedi bja bona ka tsela e amogelegago. Lega go le bjalo, ba be ba dirišwa ka go hloka toka le go gatakelwa e sego ke mebušo ya tša dipolitiki le ya tša papatšo feela, eupša le ke baetapele ba bahlanogi ba bodumedi ba ba bego ba le gare ga bona. Ba be ba le bjalo ka “dinku tše di se naxo modiši” ka gobane go be go se na yo a ba hlokomelago goba go ba kwela bohloko. Ba be ba nyaka thušo gore ba lebeletšane le ditherešo tše bohloko kudu. Taletšo ya Jesu e lerato le e bonolo e be e le e lego nakong gakaakang!
Taletšo ya Jesu Lehono
12. Bahlanka ba Modimo le batho ba bangwe ba botegago ba kwa dikgateletšo dife lehono?
12 Dilo lehono ke tše di swanago ka ditsela tše dintši. Batho ba ba botegago bao ba lekago go iphediša ka tsela e botegago ba hwetša go le thata go kgotlelela dikgateletšo le dinyakwa tša tshepedišo e gobogilego ya dilo. Gaešita le ba ba neetšego maphelo a bona go Jehofa ga se ba ba sa akaretšwego. Dipego di bontšha gore ba bangwe gare ga bahlanka ba Jehofa ba hwetša go le thata ka mo go oketšegago go phelela boikarabelo bja bona ka moka, gaešita le ge ba nyaka go dira bjalo. Ba ikwa ba imetšwe e bile ba lapile. Ba bangwe ba bile ba nagana gore e be e tla ba mo go imollago ge ba be ba ka kgaotša go tshwenyega gomme ba se sa hlwa ba bonwa e le gore ba ka laola maikwelo a bona gape. Na o kile wa ikwa ka tsela yeo? Na o tseba motho yo mongwe yo o gweranego le yena yo a lego boemong bjoo? Ee, taletšo ya Jesu e thabišago pelo e na le tlhaloso e kgolo kudu go rena lehono.
13. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Jesu a ka re thuša go hwetša khomotšo le tapologo?
13 Pele ga ge Jesu a ntšha taletšo ya gagwe e lerato o itše: “Tšohle di xafetšwe Nna ke Yêna Tate; xomme xa xo e a hlathaxo Morwa, xe e se Tate, le e a hlathaxo Tate, xe e se Morwa, le yo Morwa a rataxo xo mo utollêla.” (Mateo 11:27) Ka baka la tswalano ye ya kgaufsi-ufsi magareng ga Jesu le Tatagwe, re kgodišegile gore ka go amogela taletšo ya Jesu le ka go ba barutiwa ba gagwe re ka tsena tswalanong ya kgaufsi le ya motho ka noši le Jehofa, “Modimo wa khomotšô yohle.” (2 Ba-Korinthe 1:3; bapiša le Johane 14:6.) Go oketša moo, ka ge ‘dilo ka moka di gafetšwe yena,’ ke Jesu Kriste a nnoši yo a nago le matla a go hwefola merwalo ya rena. Efe? Yeo re e rwešitšwego ke ditshepedišo tše di gobogilego tša tša dipolitiki, tša papatšo le tša bodumedi, gotee le morwalo wo re o rwešitšwego ke sebe sa rena sa leabela le go se phethagale. Yeo ke kgopolo e kgothatšago le e kgodišago gakaakang di sa tloga fase!
14. Jesu o be a ka nea tapologo go šomeng gofe ka thata?
14 Jesu o ile a tšwela pele go re: “Tlang xo Nna bohle ba Le [šomago ka thata], ba Le imêlwaxo; Nna ke tlo Le [lapološa].” (Mateo 11:28) Ka kgonthe Jesu o be a sa bolele ka go ganetša modiro o thata, ka gobane o be a eletša barutiwa ba gagwe gantši gore ba katane modirong wo ba bego ba e-na le wona. (Luka 13:24) Eupša ‘go šoma ka thata’ (“go katana,” Kingdom Interlinear) go na le kgopolo ya modiro o boima o tšeago nako e telele le o lapišago, woo gantši o se nago mafelelo a holago. Ka gona ‘go imelwa’ go na le kgopolo ya go rwešwa morwalo o fetišago tekanyo e tlwaelegilego. Phapano e ka swantšhwa le e lego magareng ga monna yo a epago lehumo le le fihlilwego le yo a epago mekoti kampeng ya modiro o boima. Ba dira modiro o swanago o boima. Go yo mongwe, modiro o dirwa ka mafolofolo, eupša go yo mongwe ke modiro o thata o sa felego. Se se dirago phapano ke morero wa modiro goba go hlokega ga morero.
15. (a) Ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona ge e ba re ikwa re rwele morwalo o boima magetleng a rena? (b) Go ka thwe’ng mabapi le mothopo wa merwalo ya rena?
15 Na o nagana gore o ‘šoma ka thata e bile o a imelwa,’ gore go na le dilo tše dintši kudu tše di nyakago nako ya gago le matla? Na merwalo yeo o e rwelego e bonala e le e boima kudu go wena? Ge e ba go le bjalo, mo gongwe go ka thuša go ipotšiša gore, ‘Ke eng seo ke se šomelago ka thata? Ke rwele morwalo wa mohuta mang?’ Tabeng ye, mohlalosi wa Beibele o boletše nywageng e fetago 80 e fetilego gore: “Ge re ela hloko merwalo ya bophelo, e wela magorong a mabedi; re ka e bitša e ithwešwago le e sa phemegego: yeo e bakwago ke ditiro tša rena ka noši le yeo e sa bakwego ke tšona.” Ka gona o okeditše ka gore: “Bontši bja rena re tla tlabega ka morago ga go itlhahloba ka kelohloko, go lemoga kamoo bogolo bja merwalo ya rena ka moka e lego e ithwešwago ka gona.”
16. Ke merwalo efe yeo re ka ithwešago yona ka go hloka bohlale?
16 E mengwe ya merwalo yeo re ka ithwešago yona ke efe? Lehono re phela lefaseng le le ratago dilo tše di bonagalago, le le ratago boithabišo le le le gobogilego boitshwarong. (2 Timotheo 3:1-5) Le Bakriste ba ba ineetšego ba gateletšega ka go se kgaotše gore ba itumelelanye le meaparo e lego nakong le mekgwa ya go phela ya lefase. Moapostola Johane o ngwadile mabapi le “kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša.” (1 Johane 2:16) Tše ke ditutuetšo tše matla tšeo di ka re kgomago gabonolo. Go a tsebja gore ba bangwe ba ile ba ikemišetša go tsena ka hlogo sekolotong e le gore ba thabele maipshino a oketšegilego a lefase, goba gore ba kgomarele mokgwa o itšego wa go phela. Ka morago ba hwetša gore ba swanelwa ke go fetša nako e ntši ka go fetišiša modirong goba ba amogele mediro e mmalwa gore ba hwetše tšhelete ya go lefelela dikoloto tša bona.
17. Ke boemo bofe bjo bo ka dirago gore go rwala morwalo go be thata le go feta, gomme se se ka rarollwa bjang?
17 Le ge motho a ka nagana gore ga se phošo go ba le goba go dira tše dingwe tša dilo tšeo ba bangwe ba nago le tšona goba ba di dirago, ke gabohlokwa go seka-seka ge e ba a oketša morwalo wa gagwe ka mo go sa nyakegego. (1 Ba-Korinthe 10:23) Ka ge motho a ka kgona go rwala tekanyo e itšego feela, selo se sengwe se swanetše go tlošwa e le gore a rwale morwalo o mongwe. Gantši ke dilo tše di lego bohlokwa bakeng sa go phela gabotse ga rena moyeng—e lego thuto ya motho ka noši ya Beibele, go ba gona dibokeng le bodiredi bja tšhemo—tše di tlošwago pele. Mafelelo e ba go lahlegelwa ke matla a moya, moo le gona go dirago gore go rwala morwalo go be thata le go feta. Jesu Kriste o lemošitše malebana le kotsi e bjalo ge a be a re: “Le itôtê xore dipelo tša lena di se kê tša imêlwa ke bohori le xo boiwa, le dipelaêlô tša bophelô byono, ’me letšatši leo la tlo Le wêla sehloxo.” (Luka 21:34, 35; Ba-Hebere 12:1) Go thata go lemoga molaba le go o phema ge e ba motho a imetšwe e bile a lapile.
Kimollo le Tapologo
18. Jesu o ile a holofetša ba ba tlago go yena eng?
18 Ka gona, Jesu o neile tharollo ka lerato: “Tlang xo Nna . . . Nna ke tlo Le [lapološa, NW].” (Mateo 11:28) Mantšu “lapološa” mo le “tapologo” go temana 29 (NW) a tšwa mantšung a Segerika a dumelelanago le lentšu leo phetolelo ya Septuagint e le dirišago go fetolela lentšu la Sehebere bakeng sa “sabatha” goba “go boloka sabatha.” (Ekisodo 16:23) Ka go rialo, Jesu ga se a holofetša gore ba ba tlilego go yena ba be ba ka se be le modiro, eupša o holofeditše gore o be a tla ba lapološa e le gore ba lokele modiro wo ba swanetšego go o phetha ka go dumelelana le morero wa Modimo.
19. Motho o ‘tla [bjang] go Jesu’?
19 Ka gona, motho o ‘tla [bjang] go Jesu’? Jesu o itše go barutiwa ba gagwe: “Xe motho a rata xo nthšala moraxo, a ikxafê, a rwalê [kota ya gagwe ya tlhokofatšo, NW] ’me a ntatêlê.” (Mateo 16:24) Ka gona, go tla go Jesu go bolela go dumelelanya thato ya motho ka noši le ya Modimo le ya Kriste, go amogela morwalo o itšego wa boikarabelo le go dira bjalo ka go se kgaotše. Na se ka moka se nyaka mo gontši? Na go nyakega maiteko a phagamego kudu? Anke re ele hloko seo Jesu a se boletšego ka morago ga ge a neile taletšo e lerato go ba ba lapilego.
Na o ka Gopola?
◻ Batho ba mehleng ya Jesu ba be ba rwešitšwe morwalo ka ditsela dife?
◻ Sebaki sa kgonthe sa bothata bja batho e be e le sefe?
◻ Re swanetše go itlhahloba bjang ge e ba re ikwa re rwele morwalo o boima kudu?
◻ Re ka ithweša merwalo efe ka go hloka bohlale?
◻ Re ka amogela bjang tapologo yeo Jesu a e holofeditšego?
[Diswantšho go letlakala 15]
E mengwe ya merwalo yeo re ka ithwešago yona ke efe?
[Picture Credit Line on page 15]
Courtesy of Bahamas Ministry of Tourism