Kamoo go Fetoga ga Kriste Lebopo go go Kgomago ka Gona
Banna ba bane ba sa tšwa go namela thaba e telele. Lefelong leo le le phagamego go ile gwa direga selo se sengwe seo se makatšago. Eitše ge barutiwa ba bararo ba Jesu Kriste ba lebelela, o ile a fetoga ba mo lebeletše. Theetša ge mongwadi wa Ebangedi Mareka a bega tiragalo ye e kgahlišago:
“JESU a tloxa à na le Petro le Jakobo le Johane, a ba iša thokô thabeng e telele bà nnoši; ’me a fetoxa lebopô bà mo lebeletše. Diaparô tša xaxwe tša taxa di phadima byalo ka leswêla; mo lefaseng xa xo na mohlatswi e a kxônaxo xo hlatswa seaparô sa šweufala ka mokxwa woo. Ba bôna Eliya le Mošê bà bolêla le Jesu. Petro a bolêla a re: Moruti, ké mo xo botse xe re le fá. Re tlo axa mekutwana e meraro. O mongwê e bê wa xaxo; o mongwê e bê wa Mošê; o mongwê e bê wa Eliya. A r’yalo à sa tsebe se a se bolêlaxo, xobane ba be ba thšoxile xaxolo. Xwa tla leru la ba apeša ka thiti, xwa kwala lentšu lè e-tšwa lerung, la re: Yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka; Le mo kwê. Ya re xe ba sa re re iša mahlô, ba se hlwê ba bôna motho, ba bôna bá šetše le Jesu à nnoši.”—Mareka 9:2-8.
Anke o nagane! Sefahlego sa Jesu se be se phadima bjalo ka letšatši. (Mateo 17:2) Diaparo tša gagwe di be di phadima kudu, “mo lefaseng xa xo na mohlatswi e a kxônaxo xo hlatswa seaparô sa šweufala ka mokxwa woo.” Go be go e-na le modumo wa lentšu le matla kudu la Modimo ka noši a dira kgoeletšo ka Morwa wa gagwe. A tiragalo e makatšago gakaakang!
Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego mo e le “a fetoxa lebopô” le bolela “go fetogela lebopong le lengwe.” Le tšwelela gape go Ba-Roma 12:2, moo Bakriste ba eletšwago gore ba ‘šatoge’ ka go mpshafala dikgopolong tša bona.—An Expository Dictionary of New Testament Words, ka W. E. Vine, Volume IV, letlakala 148.
Ee, tiragalo e kgahlišago e diregile nakong ya ge Jesu a fetoga lebopo nakong e nngwe ka morago ga monyanya wa Paseka ka 32 C.E. Ke’ng seo se bakilego mohlolo wo? Na o na le morero o kgethegilego? Ke ka baka la’ng Moše le Eliya ba be ba akaretšwa? Le gona go fetoga ga Kriste lebopo go go kgoma bjang?
Ditiragalo Tšeo di Tlilego Pele
Pele ga ge ba rotogela thabeng, Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba le tikologong ya Kesarea-Filipi. Ka ge motse wo o be o le mo e ka bago dikhilomithara tše 25 ka borwa-bodikela bja Thaba ya Herimone, mo gongwe go fetoga lebopo go diregile go e nngwe ya dintlha tša yona tše di phagamego kudu.
Ge a be a sepela “thabeng e telele,” Jesu o ile a botšiša barutiwa ba gagwe gore: “Batho xe ba mpolêla ba re ke mang?” Ba araba ka gore: “Ba re O Johane Mokolobetši. Ba bangwê ba re O Eliya. Ba bangwê ba re O o mongwê wa baporofeta.” Kriste bjale a botšiša gore: “Xomme lena Le re ke mang?” Petro a araba ka gore: “O Kriste.” Ge a rialo, Jesu “a ba laêla [ka] thata a re ba se kê ba mmolêla le xo motho o tee. Kè mo a thomilexo xo ba ruta tša Morwa-motho, xe a swanetše xo tlaišwa ka tše ntši, le xo lahlwa ke ba baxolo, le ba mangwalô, le xo bolawa, le xo tsoxa xe xo fetile matšatši a mararo.”—Mareka 8:27-31.
Jesu o ile a dira kholofetšo ye: “Mo xo ba ba emexo fá xo na le ba tl’o xo bôna mmušô wa Modimo ò e-tla ka matla.” (Mareka 9:1; Mateo 16:28) Kholofetšo ye e ile ya phethagatšwa “xe xo fetile matšatši a selêlaxo,” ge Jesu a be a rapela gomme a fetoga lebopo pele ga Petro, Jakobo le Johane. Luka o bolela gore se se diregile “xe xo fetile matšatši a e ka baxo a seswai,” mohlomongwe ka gobane o be a akaretša letšatši la kholofetšo le la phethagalo.—Mateo 17:1, 2; Mareka 9:2; Luka 9:28.
Ga se Toro Goba Selo Seo e Sego sa Kgonthe
Go fetoga ga Jesu lebopo e be e se toro. Baapostola ba bararo ba be ba ka se lore toro e swanago, gomme Jesu o ile a e bitša “pônô.” Seo ga se bontšhe selo seo e sego sa kgonthe, ka gobane lentšu la Segerika leo le dirišitšwego go Mateo 17:9 le fetoletšwe lefelong le lengwe e le “ponagalo.” (Ditiro 7:31; bapiša le NW.) Ka gona babogedi ba be ba phafogile ka mo go feletšego, gomme ba ile ba bona ka mahlo le go kwa e le ka kgonthe ka ditsebe tša bona seo se bego se direga.—Luka 9:32.
A phakgame eupja a sa tsebe seo a tlago go se bolela, Petro o ile a šišinya gore go agwe mekutwana e meraro—o mongwe e be wa Jesu, o mongwe e be wa Moše gomme o mongwe e be wa Eliya. (Luka 9:33) Leru leo le ilego la bopega ge Petro a bolela go molaleng gore le be le bontšha go ba gona ga Modimo thabeng, go swana le ngwako wa Isiraele wa kgwerano lešokeng. (Ekisodo 40:34-38; Luka 9:34) Ka kgonthe baapostola ba be ba sa robala ge ‘Modimo Tate’ a be a tsebiša gore: “Yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka; Le mo kwê.”—2 Petro 1:17, 18; Luka 9:35.
Lebaka Leo ka Lona Moše a Ilego a Bonwa
Ge go fetoga lebopo go be go direga, Moše o be ‘a sa tsebe selo’ ka gobane o be a hwile nywaga-kgolong e mentši pele. (Mmoledi 9:5, 10) Go swana le Dafida, o be a se a tsošwa ka go rialo o be a se gona ka nama. (Ditiro 2:29-31) Eupja ke ka baka la’ng Moše a ile a bonwa a e-na le Kriste ponong ye?
Modimo o ile a botša Moše gore: “Ke tlo ba tsošetša Moporofeta e a tšwaxo mo xo bana babô, e a swanaxo le wêna, ka bea mantšu a-ka molomong wa xaxwe, xore a ba botšê tše ke tl’o xo mo laêla tšôna.” (Doiteronomio 18:18) Petro o ile a diriša boporofeta bjo go Jesu Kriste ka go lebanya. (Ditiro 3:20-23) Ka ntle le Jesu, Moše e be e le moporofeta o mogolo kudu yo Modimo a mo rometšego go setšhaba sa Isiraele.
Go na le go swana magareng ga Moše le Moše o Mogolo Jesu Kriste. Ka mohlala, ge e be e sa le masea, maphelo a bona ka bobedi a ile a bewa kotsing ke babuši ba šoro, eupja Modimo a dira gore bana ba ba šireletšwe. (Ekisodo 1:20–2:10; Mateo 2:7-23) Banna bao ka bobedi ba ile ba fetša matšatši a 40 ba ikona dijo mathomong a mediro ya bona ya bophelo ka moka e le bahlanka bao ba kgethegilego ba Jehofa. (Ekisodo 24:18; 34:28; Doiteronomio 9:18, 25; Mateo 4:1, 2) Le gona Moše le Jesu ba ile ba dira mehlolo ka matla a Modimo.—Ekisodo 14:21-31; 16:11-36; Psalme 78:12-54; Mareka 4:41; Luka 7:18-23; Johane 14:11.
Modimo o ile a diriša Moše go lopolla Isiraele bohlankeng bja Egipita, go fo swana le ge Jesu a tliša khunologo ya moya. (Ekisodo 12:37–14:31; Johane 8:31, 32) Moše o bile le tokelo ya go ba mmoelanyi wa kgwerano ya Molao magareng ga Modimo le ba-Isiraele, mola Jesu e le Mmoelanyi wa kgwerano e mpsha. (Ekisodo 19:3-9; 34:3-7; Jeremia 31:31-34; Luka 22:20; Ba-Hebere 8:3-6; 9:15) Gape Jehofa o dirišitše Moše go Itirela leina pele ga ba-Isiraele, ba-Egipita le ba bangwe go fo swana le ge Jesu Kriste a tagafaditše leina la Jehofa le lekgethwa. (Ekisodo 9:13-17; 1 Samuele 6:6; Johane 12:28-30; 17:5, 6, 25, 26) Ka go dira gore Moše a tšwelele a e-na le Jesu yo a fetotšwego lebopo, Modimo o bontšhitše gore Kriste o be a tla hlankela dikarolong tše ka tekanyo e kgolo kudu.
Lebaka Leo ka Lona Eliya a ilego a Tšwelela
Gaešita lege moporofeta yo a hwilego Eliya a be a sa tsošwa, e be e le mo go swanetšego gore a tšwelele ponong ya go fetoga lebopo. Eliya o dirile modiro o mogolo wa go tsošološa borapedi bjo bo sekilego le go kgethagatša leina la Jehofa gare ga ba-Isiraele. Jesu Kriste o dirile se se swanago ge a be a le lefaseng gomme o tla dira gaešita le se se fetišago bakeng sa go tsošološa bodumedi bjo bo sekilego le go phagamiša Tatagwe wa legodimong ka Mmušo wa Mesia.
Moporofeta Maleaki o bontšhitše gore modiro wa Eliya o be o swantšhetša modiro wa nakong e tlago. Modimo o boletše ka Maleaki gore: “Tsebang xore Nna ke tlo roma Eliya moporofeta, a tlo tla xo lena, xò sešo xwa fihla ’tšatši leo le lexolo le le šiišaxo la Morêna. Yêna ó tlo sokolla dipelo tša bô-tata-xo-bana xore ba boêle xo bana ba bôná, le ’pelo tša bana xore ba boêlê xo bô-tat’abô, xore ke se tlo tla ka ôtla lefase ka le lahla moka.”—Maleaki 4:5, 6.
Boporofeta bjo bo bile le phethagalo ya bjona e nyenyane modirong wa Johane Mokolobetši. Jesu o ile a utolla se ka morago ga go fetoga lebopo, nakong ya ge barutiwa ba gagwe ba botšiša lebaka leo ka lona ba-mangwalo ba bego ba bolela gore Eliya o swanetše go tla pele—pele ga ge Mesia a tšwelela. Jesu o itše: “Eliya ké wa xo tla pele, le xo lokiša tšohle. Xomme ke a Le botša: Eliya ó be a tlile, ’me xa ba ka ba mo tseba. Ba mo dirile ka mo ba ratilexo. Le Morwa-motho ba tlo mo dira ka mokxwa woo; ba tlo mo tlaiša.” Pego e oketša ka gore: “Barutiwa xomme ba lemoxa xobane ó ba botša tša Johane Mokolobetši.”—Mateo 17:10-13.
Johane o dirile modiro wo o swanago le wa Eliya ge a be a kolobetša ba-Juda bao ba sokologago dibeng tša bona tšeo di lego malebana le kgwerano ya Molao. Sa bohlokwa kudu ke gore Johane o be a etile Mesia pele gomme o ile a tsebiša Jesu Kriste. (Mateo 11:11-15; Luka 1:11-17; Johane 1:29) Eupja ke ka baka la’ng modiro wa Johane e be e le phethagalo e nyenyane feela ya boporofeta bja Maleaki?
Ponong ye, Eliya o ile a bonwa a bolela le Jesu. E be e le ka morago ga lehu la Johane Mokolobetši, ka go rialo gwa bontšha gore modiro wa Eliya o be o tla dirwa nakong e tlago. Go oketša moo, boporofeta bo bontšhitše gore modiro wo o be o tla dirwa pele ga “ ’tšatši leo le lexolo le le šiišaxo la Morêna.” Tiragalo yeo e batamelago ka lebelo e akaretša “[ntwa] ya mohla-moxolo wa Modimo Ra-matla-ohle” ka Haramagedone. (Kutollo 16:14-16) Se se be se bolela gore Mmušo wa Modimo wa legodimong wo o bego o sa tla go hlongwa ka nako yeo o be o tla etwa pele ke modiro wo o swanago le modiro wa Eliya le wa mohlatlami wa gagwe Elisa. Ka nywaga e fetago e lekgolo, Dihlatse tša mehleng yeno tša Jehofa di be di dutše di tšwetša pele modiro wo o akaretšago go tsošološwa ga borapedi bjo bo sekilego le go phagamišwa ga leina la Modimo.—Psalme 145:9-13; Mateo 24:14.
Morero wa Gona
Go fetoga lebopo go swanetše go ba go ile gwa matlafatša Jesu bakeng sa ditlaišego le lehu tšeo di bego di swanetše go mo diragalela. Go kwa Tatagwe wa legodimong a bolela ka yena e le Morwa wa Gagwe yo a mo kgahlišago go swanetše go ba go ile gwa matlafatša tumelo ya Jesu. Eupja go fetoga lebopo go diretše ba bangwe eng?
Go fetoga ga Jesu lebopo gape go matlafaditše tumelo ya babogedi. Go ile gwa gatelela dikgopolong tša bona gore Jesu Kriste ke Morwa wa Modimo. Ka kgonthe, ka ge Lentšu, e lego Mmoleledi yo Mogolo wa Jehofa a be a le gare ga bona ka nako yeo, ba ile ba kwa lentšu la Modimo ka noši le goeletša gore: “Yêna-yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka, yo ke kxahlwaxo ke Yêna.” Gaešita lege Jehofa a ile a nea bohlatse bjo bo swanago nakong ya ge Jesu a kolobetšwa, nakong ya go fetoga lebopo Modimo o ile a oketša ka gore barutiwa ba swanetše go kwa Morwa wa Gagwe.—Mateo 3:13-17; 17:5; Johane 1:1-3, 14.
Go fetoga lebopo go matlafaditše tumelo ka tsela e nngwe. Nakong ya pono, Jesu, “Mošê” le “Eliya” ba ile ba bolela ka “tshepelo ya [Kriste] ye a tlogo e phetha Jerusalema.” (Luka 9:31, PK) “Tshepelo” e fetoletšwe go tšwa go sebopego sa lentšu la Segerika la eʹxo·dos. Tshepelo ye, goba khudugo go molaleng gore e be e akaretša bobedi lehu la Jesu le go tsošetšwa ga gagwe bophelong bja moya ke Modimo. (1 Petro 3:18) Ka gona go fetoga lebopo go ile gwa matlafatša tumelo tsogong ya Kriste. Go agile tumelo ka mo go kgethegilego ka go nea bohlatse bjo bo kgodišago bja gore Jesu e be e tla ba Kgoši ya Mmušo wa Modimo wa Mesia. Go oketša moo, pono e bontšhitše gore Mmušo e be e tla ba wa letago.
Go fetoga lebopo go matlafaditše tumelo gape boporofeteng bja Mangwalo. Nywageng e 32 ka morago (mo e ka bago ka 64 C.E.), Petro o be a sa dutše a gopola phihlelo ye gomme a ngwala gore: “Xobane xe re Le tsebiša matla a Mong wa rena Jesu Kriste le xo tla xa xaxwe, e be e se xo Le anêxêla dinonwane tša mahlajana a batho; rena boxolo bya xaxwe re bo bone ka mahlô. Boxolo le borêna ó neilwe ke Modimo Tat’axwe mola a tlêlwa ke Lentšu le lexolo lela la xo tšwa letaxong le lexolo le le šiišaxo la re: Yó ké Yêna Morwa-moratwa wa-ka, yo ke kxahlwaxo ke Yêna! Lentšu leo re le kwile lè e-tšwa lexodimong mola rè na le Yêna thabeng yela e kxêthwa. Xomme re na le Lentšu leo la porofetô le le tiilexo ruri; Le dira xabotse xe Le le šetša bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi, xore xo bê xo sê xohle, ’me naledi ya mesô e hlabê dipelong tša lena.”—2 Petro 1:16-19.
Seo go se Bolelago Bakeng sa Gago
Ee, Petro o ile a lebelela go fetoga ga Jesu lebopo e le bohlatse bjo matla bja lentšu la Modimo la boporofeta. Mo gongwe moapostola Johane o be a šupa ponong ye ge a re: “’Me Yêna LENTŠU a ba nama, a tla a axa le rena; ra boxêla letaxô la xaxwe, letaxô la Mo-tswalwa-esi wa Tat’axwe, Mo-tlala-kxauxêlô-le-therešô.” (Johane 1:14) Ka mo go swanago, go fetoga lebopo go ka aga tumelo ya gagwe lentšung la Jehofa la boporofeta.
Go fetoga lebopo le ditiragalo tšeo di tswalanego le gona di ka matlafatša tumelo ya gago ya gore Jesu Kriste ke Morwa wa Modimo le Mesia yo a holofeditšwego. Go ka tiiša tumelo ya gago go tsošetšweng ga Jesu bophelong bja moya legodimong. Pono ye yeo e makatšago gape e swanetše go oketša tumelo ya gago mmušong wa Modimo, ka gobane go fetoga lebopo e be e le ponelo-pele ya letago la Kriste le matla a Mmušo.
Ke mo go matlafatšago tumelo ka mo go kgethegilego go tseba gore go fetoga ga Kriste lebopo go be go šupa mehleng ya rena, ge go ba gona ga Jesu e le selo sa kgonthe. (Mateo 24:3-14) Ga e sa le go tloga ka 1914 o be a dutše a buša e le Kgoši e kgethilwego ya Modimo magodimong. Pušo le matla a gagwe ao a a neilwego ke Modimo di tla tloga di dirišwa malebana le manaba ka moka a pušo ya Modimo, tša bula tsela bakeng sa lefase le lefsa. (2 Petro 3:13) O ka thabela ditšhegofatšo tša lona tšeo di sa felego ge e ba o dumela dilong tše di makatšago tšeo di bontšhitšwego go fetogeng ga Jesu Kriste lebopo.