“Re Botše, Dilo tše di tla Direga Neng?”

“Ši-di ditaba tša kxalê di tšweletše; byale ke Le botša tše mphsa, xore ke Le botšê tšôna di sešo tša tšwêlêla.”—JESAYA 42:9.

1, 2. (a) Ke’ng seo baapostola ba Jesu ba se botšišitšego ka bokamoso? (b) Karabo ya Jesu mabapi le pontšho e bopaganego e phethagetše bjang?

THUTO ya Modimo e tšwa go Jehofa Modimo, ‘e a kwatšago tša mafelo mola di sa thoma.’ (Jesaya 46:10) Bjalo ka ge sehlogo sa pele ga se se bontšhitše, baapostola ba be ba tsoma thuto e bjalo ye e tšwago go Jesu gomme ba mmotšiša ba re: “Re botše, Dilo tše di tla direga neng, gomme pontšho ya ge dilo tše ka moka di le kgaufsi le go fihla bofelong e tla ba eng?”—Mareka 13:4, NW.

² Jesu ge a araba o hlalositše “pontšho” e bopaganego yeo e nago le bohlatse bjo bo bego bo tla bontšha gore tshepedišo ya Sejuda e be e le kgaufsi le go fela. Se se ile sa phethagala tshenyegong ya Jerusalema ka 70 C.E. Eupja boporofeta bja Jesu bo be bo tla ba le phethagalo e kgolo ka morago ga lebaka le letelele. Ge “mabaka a ba-ntlê” a be a fela ka 1914, pontšho ya tekanyo ye kgolo e be e tla ba gona, e lego yeo e bontšhago gore kgaufsinyane tshepedišo ya gona bjale ya dilo e be e tla fedišwa ‘masetla-pelong a magolo.’a (Luka 21:24) Ba dimilione bao ba phelago lehono ba ka hlatsela gore pontšho ye e phethagetše dintweng tša lefase le ditiragalong tše dingwe tše bohlokwa tša lekgolong la bo-20 la nywaga. Tše le tšona di swaya phethagalo ye kgolo ya boporofeta bja Jesu, moo phethagalo ye ya mehleng yeno e swantšheditšwego ke seo se ilego sa direga go tloga ka 33 go ya go 70 C.E.

3. Ge a bolela ka pontšho ye nngwe, ke ditiragalo dife tše di oketšegilego tšeo Jesu a ilego a di bolela e sa le pele?

³ Ka morago ga go bolela ga Luka ka nako ye e beilwego ya ditšhaba, dipego tše di swanago tše di lego go Mateo, Mareka le Luka di hlalosa lelokelelo le lengwe la ditiragalo tšeo di akaretšago pontšho ye e tlaleletšago ‘pontšho e bopanego ya bofelo bja tshepedišo ya dilo.’ (Mateo 24:3, NW) (Go letlakala 15, ntlha ye pegong ye e swailwe ka methaladi e mebedi.) Mateo o re: “E tla re xe ma-setla-pelo à mehla yeo à sa tš’o fêla, ké mo letšatši lè tl’o xo fifala, le kxwedi ya tlo lesa xo étša; ’me dinaledi di tlo wa lexodimong, le matla a lexodimo a tlo šišinyêxa. Ké mo lexodimong xo tl’o xo bônala sefoka [“pontšho,” NW] sa Morwa-motho; ’me merafô yohle ya lefase e tlo hlaboša sellô, xe ba bôna Morwa-motho á e-tla à le marung a lexodimo, à e-tla ka matla le ka letaxô le lexolo. ’Me ó tlo roma Barongwa ba xaxwe ka phalafala ya sexalô se sexolo, ba bokanya bakxêthwa ba xaxwe, ba tlišwa bà e-tšwa thokô tšohle tša lefase le moo xo rumaxo lexodimo.”—Mateo 24:29-31.

Masetla-pelo le Ditiragalo tša Legodimong

4. Ke dipotšišo dife tše di rotogago mabapi le ditiragalo tša legodimong tšeo Jesu a di boletšego e sa le pele?

⁴ Seo se be se tla phethagala neng? Dipego tše tharo ka moka tša Diebangedi di bolela ka seo re ka se bitšago ditiragalo tša legodimong—letšatši le kgwedi di fsifala gomme dinaledi di e-wa. Jesu o boletše gore se se be se tla latela “ma-setla-pelo.” Na Jesu o be a nagana ka masetla-pelo ao a fihlilego seremong ka 70 C.E., goba na o be a bolela ka masetla-pelo a magolo ao a sa dutšego a le ka pele mehleng ya rena?—Mateo 24:29; Mareka 13:24.

5. Ke pono efe yeo e bego e le gona ka masetla-pelo mehleng yeno?

⁵ Ga e sa le go tloga ge mabaka a beilwego a ditšhaba a fela ka 1914, batho ba Modimo ba bile le kgahlego e kgolo kudu ka “masetla-pelo a magolo.” (Kutollo 7:14, NW) Ka nywaga e mentši ba ile ba nagana gore masetla-pelo a magolo a mehleng yeno a bile le karolo ya mathomo ye e bego e sepedišana le nako ya Ntwa ya I ya Lefase, ka morago gwa ba le lebaka la tšhitišo, gomme mafelelong gwa tla karolo ya mafelelo, ‘ntwa ya mohla-mogolo wa Modimo Ra-matla-ohle.’ Ge e ba seo se be se le bjalo, gona go be go tla direga’ng lebakeng la magareng ga nywaga-some ya “bofelo bja tshepedišo”?—Kutollo 16:14; Mateo 13:39; 24:3; 28:20.

6. Ke’ng seo go bego go naganwa gore se phethagatša boporofeta bja Jesu ka ditiragalo tša legodimong?

⁶ Ee, go be go naganwa gore nakong ye ya magareng go be go tla bonwa pontšho e bopaganego, go akaretša le modiro wa boboledi wo o dirwago ke batho ba Modimo bao ba kgobokeditšwego. Gape go ile gwa bonagala gore ditiragalo tšeo di boletšwego e sa le pele tša legodimo di be di ka letelwa nakong ya magareng ka morago ga karolo ya pele ka 1914-18. (Mateo 24:29; Mareka 13:24, 25; Luka 21:25) Tlhokomelo e ile ya lebišwa go dilo tša kgonthe magodimong—didirišwa tša go romela molaetša go tšwa sebakeng, dirokhete, mahlasedi a magolo le go kotama kgweding.

7. Ke kwešišo efe ye e lokišitšwego ka masetla-pelo a magolo yeo e ilego ya newa?

⁷ Lega go le bjalo, Morokami wa February 1, 1971, o ile wa hlahloba lefsa boporofeta bja Jesu kudu-kudu masetla-pelo a magolo a tlago. O bontšhitše gore ka baka la seo se diregilego lekgolong la pele la nywaga, masetla-pelo a mehleng yeno a ka se ke a ba le karolo ya ona ya mathomo ka 1914-18, e lego lebaka la magareng la botelele bja nywaga-some, gomme ka morago a thoma lefsa. Makasine woo o phethile ka gore: “‘Masetla-pelo a magolo’ ao go bego go ka se direge ao a swanago le ona a sa dutše a le ka pele, ka gobane a bolela go senywa ga mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka (go akaretša Bojakane) mo go latelwago ke ‘ntwa ya mohla-mogolo wa Modimo Ra-matla-ohle’ ya Haramagedone.”

8. Mateo 24:29 e hlalositšwe bjang ka pono ye e lokišitšwego ya masetla-pelo a mehleng yeno?

⁸ Eupja Mateo 24:29 e bolela gore ditiragalo tša legodimong di tla “ma-setla-pelo a sa tšo fela.” Seo se be se ka direga bjang? Morokami wa August 1, 1976, o boletše gore “ma-setla-pelo” mo a be a bolela ao a ilego a fihla seremong morago kua ka 70 C.E. Eupja ke ka kgopolo efe go bego go ka bolelwa gore ditiragalo tša legodimong di be di direga ka morago ga ge tiragalo ya 70 C.E. ‘e sa tšwa go fela’? Go ile gwa newa lebaka la gore mahlong a Modimo, nywaga-kgolo ya magareng ga ditiragalo tšeo e be e tla ba e mekopana. (Ba-Roma 16:20; 2 Petro 3:8) Lega go le bjalo, tlhahlobo ye e tseneletšego ya boporofeta bjo, kudu-kudu bja Mateo 24:29-31 e šupa tlhalosong e fapanego e le ka kgonthe. Se se bontšha kamoo ‘seetša se felago se phadima go fihla mosegareng o mogolo.’ (Diema 4:18, PK)b Anke re hlahlobeng lebaka leo ka lona tlhaloso e mpsha goba e fetotšwego e lego e swanetšego.

9. Mangwalo a Sehebere a nea bjang motheo bakeng sa mantšu a Jesu mabapi le ditiragalo tša magodimong?

⁹ Jesu o neile ba bane ba baapostola ba gagwe boporofeta bja ‘go fsifala ga letšatši, kgwedi yeo e sa hlabišego seetša gomme dinaledi di e-wa.’ Ka ge e be e le ba-Juda, ba be ba tla lemoga leleme le bjalo go tšwa Mangwalong a Sehebere, moo go Tsefanya 1:15, ka mohlala nako ya Modimo ya kahlolo e bego e bitšwa “’tšatši la xo senyêxêlwa le la xo šwalalanywa, ’tšatši la lefsifsi, la ’fsifsi le lexolo, ’tšatši la maru, la maru a maso.” Baporofeta ba fapa-fapanego ba ba-Hebere le bona ba hlalositše letšatši e le leo le fsifetšego, kgwedi e sa etše gomme dinaledi di sa nee seetša. O tla hwetša leleme le bjalo melaetšeng ya Modimo yeo e bego e le malebana le Babele, Edomo, Egipita le mmušo wa ka leboa wa Isiraele.—Jesaya 13:9, 10; 34:4, 5; Jeremia 4:28; Hesekiele 32:2, 6-8; Amosi 5:20; 8:2, 9.

10, 11. (a) Joele o porofetile eng mabapi le dilo tša magodimong? (b) Ke dibopego dife tša boporofeta bja Joele tšeo di ilego tša phethagala ka 33 C.E., gomme ke dife tšeo di ilego tša se phethagale?

¹⁰ Ge ba be ba e-kwa seo Jesu a bego a se bolela, mo gongwe Petro le ba bangwe ba bararo ba ile ba gopola boporofeta bja Joele bjo bo hwetšwago go Joele 2:28-31 le 3:15: “Nama yohle ke tlo e thšêla Môya wa-ka; ’me barwa ba lena le barwedi ba lena ba tlo porofeta. . . . ’Me ke tlo dira mehlôlô kwa lexodimong le mo faseng, madi le mollô le mekubêxo ya meuši. Letšatši le tlo fetoxa lefsifsi, kxwedi ya ba madi, xe xo fihla ’tšatši le lexolo le le šiišaxo la Morêna.” “’Tšatši le kxwedi di a fifala; le dinaledi di feletšwe ke phadimô.”

¹¹ Bjalo ka ge go bolelwa go Ditiro 2:1-4 le 14-21, Modimo ka Pentekoste ya 33 C.E. o ile a tšhollela moya o mokgethwa go barutiwa ba 120, banna gotee le basadi. Moapostola Petro o ile a tsebiša gore se e be e le seo Joele a bego a se boletše e sa le pele. Lega go le bjalo, go thwe’ng ka mantšu a Joele mabapi le ‘letšatši leo le fetogago lefsifsi le kgwedi yeo e fetogago madi le dinaledi tšeo di felelwago ke phadimo’? Ga go na seo se bontšhago gore se se phethagetše ka 33 C.E. goba nakong ya lebaka la ka godimo ga nywaga e 30 la bofelo bja tshepedišo ya dilo ya Sejuda.

12, 13. Ditiragalo tša legodimong tšeo Joele a di boletšego e sa le pele di ile tša phethagala bjang?

¹² Go molaleng gore karolo yeo ya bobedi ya polelelo-pele ya Joele e be e kgokagana kgaufsi kudu le “’tšatši le lexolo le le šiišaxo la Morêna”—go senywa ga Jerusalema. Morokami wa December 1, 1967, o boletše mabapi le masetla-pelo ao a wetšego Jerusalema ka 70 C.E. gore: “Leo ruri e be e le ‘letšatši la Jehofa’ ge e le ka Jerusalema le bana ba yona. Mabapi le letšatši leo go be go e-na le ‘madi a mantši le mollo le muši,’ letšatši le sa bonegele lefsifsi la motse mosegare, gomme kgwedi e gopotša ka tšhollo ya madi, e sego ngwedi o phadimago wo o laetšago khutšo bošego.”c

¹³ Ee, go etša diporofeto tše dingwe tše re boletšego ka tšona, ditiragalo tša legodimong tšeo Joele a boletšego ka tšona e sa le pele di be di tla phethagala ge Jehofa a phetha kahlolo. Go e na le gore di direge nakong ka moka ya bofelo bja tshepedišo ya Sejuda, go fsifala ga letšatši, kgwedi le dinaledi go diregile ge madira ao a phethago kahlolo a e-tla go lwa le Jerusalema. Ka mo go kwagalago re ka letela phethagalo e kgolo ya karolo yeo ya boporofeta bja Joele ge kahlolo ya Modimo ya go ahlola tshepedišo ya gona bjale e thoma go direga.

Ke Masetla-pelo Afe a Pele ga Ditiragalo tša Legodimong?

14, 15. Boporofeta bja Joele bo na le mafelelo afe kwešišong ya rena ya Mateo 24:29?

¹⁴ Phethagalo ya boporofeta bja Joele (ka go dumelelana le diporofeto tše dingwe tše di dirišago leleme le le swanago) e re thuša go kwešiša mantšu ao a lego go Mateo 24:29. Ka mo go kwagalago, seo Jesu a se boletšego mabapi le ‘go fsifala ga letšatši, kgwedi yeo e sa hlabišego seetša, go wa ga dinaledi’ ga se šupe dilo tše bjalo ka difofane tša lefaufaung, go kotama kgweding le dilo tše di bjalo tše di diregago nakong ya nywaga-some e mentši ya bofelo bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo. Aowa, o be a šupa dilong tšeo di tswalanego le “’tšatši le lexolo le le šiišaxo la Morêna,” e lego tshenyego ye e sa dutšego e e-tla.

¹⁵ Se se tswalana le kwešišo ya rena ya kamoo ditiragalo tša legodimong di bego di tla ba ka gona ‘ge masetla-pelo a sa tšwa go fela.’ Jesu o be a sa bolele ka masetla-pelo ao a fihlilego seremong ka 70 C.E. Go e na le moo o be a šupa go thomeng ga masetla-pelo a magolo ao a bego a tla wela tshepedišo ya lefase nakong ye e tlago, a fihliša “go ba gona” ga gagwe mo go holofeditšwego seremong. (Mateo 24:3, NW) Masetla-pelo ao a sa dutše a le ka pele ga rena.

16. Mareka 13:24 e be e šupa go masetla-pelo afe, gomme ke ka baka la’ng go le bjalo?

¹⁶ Go thwe’ng ka mantšu a lego go Mareka 13:24 (PK): “Mehleng eo, ka morago ga masetla-pelo ao, letšatši le tlo fifala, gomme kgwedi e tlo lesetša go nea seetša sa yona”? Mo, “eo” le “ao” ka bobedi ke dibopego tša lentšu la Segerika e·keiʹnos, e lego lešala-šupi leo le bontšhago se sengwe seo se lego kgole ka nako. E·keiʹnos e ka dirišwa go šupa selo se sengwe se se fetilego kgale kudu (goba se se boletšwego pele) goba selo se sengwe seo se lego nakong ye e tlago ye e lego kgole. (Mateo 3:1; 7:22; 10:19; 24:38; Mareka 13:11, 17, 32; 14:25; Luka 10:12; 2 Ba-Thesalonika 1:10) Ka gona, Mareka 13:24 e bolela ka “masetla-pelo ao,” e sego masetla-pelo ao a ilego a tsošwa ke ba-Roma, eupja ka tiro e matla ya Jehofa bofelong bja tshepedišo ya gona bjale.

17, 18. Ke seetša sefe seo Kutollo e se hlabišago mabapi le kamoo masetla-pelo a magolo a tlago go tšwelela ka gona?

¹⁷ Dikgaolo 17 go ya go 19 tša Kutollo di a dumelelana le go thekga kwešišo ye yeo e lokišitšwego ya Mateo 24:29-31, Mareka 13:24-27 le Luka 21:25-28. Ka tsela efe? Diebangedi di bontšha gore masetla-pelo a a ka se thome le go fela gatee-tee. Ka morago ga ge a thomile, batho ba bangwe ba ba sa kwego ba tla ba ba sa dutše ba phela gore ba tle ba bone ‘pontšho ya Morwa-motho’ le go dira se sengwe ka yona—go lla le “xo nolexa môkô ka poifô le ka xo dula bà re lefase le sa tlô wêlwa ke eng?” bjalo ka ge go boletšwe go Luka 21:26. Poifo yeo ye e nolago moko e tla bakwa ke go bona ga bona “pontšho” yeo e swayago tshenyego ya bona yeo e batamelago.

¹⁸ Pego yeo e lego go Kutollo e bontšha gore masetla-pelo a magolo a nakong ye e tlago a tla thoma ge “dinaka” tšeo di hlametšwego ntwa tša “sebata” sa ditšhaba-tšhaba di retologela go ‘seotswa se segolo,’ Babele o Mogolo.d (Kutollo 17:1, 10-16) Eupja batho ba bantši ba tla šala, ka gobane dikgoši, babapatši, basepediši ba dikepe le ba bangwe ba tla llela go fela ga bodumedi bja maaka. Ga go pelaelo gore ba bantši ba tla lemoga gore se se latelago e tla ba kahlolo ya bona.—Kutollo 18:9-19.

Ke’ng Seo se Tlago go tla?

19. Ke’ng seo re ka se lebelelago ge masetla-pelo a magolo a thoma?

¹⁹ Ditemana tša Diebangedi ka go Mateo, Mareka le Luka di kopana le Kutollo dikgaolo 17-19 go hlabiša seetša se segolo mabapi le seo se tlago go direga kgaufsinyana. Ka nako ya Modimo ye e beilwego, masetla-pelo a magolo a tla thoma ka go hlaselwa ga mmušo wa lefase wa bodumedi bja maaka (Babele o Mogolo). Se se tla ba šoro kudu-kudu malebana le Bojakane, bjo bo swanago le Jerusalema ye e bego e sa botege. E tla ba ka morago ga ge sebopego se sa masetla-pelo ‘se sa tšo fela’ moo ‘go tlago go ba le matete letšatšing le kgweding le dinaleding; ’me gwa ba le tlalelo [ye e sa ka go ya ba gona] ditšhabeng.’—Mateo 24:29; Luka 21:25.

20. Ke ditiragalo dife tša legodimong tšeo re sa dutšego re ka di letela?

²⁰ Ke ka kgopolo efe ‘letšatši le tlago go fsifala, kgwedi ya se hlabiše seetša, dinaledi tša wa legodimong, gomme matla a legodimong a šišinywa’? Ga go pelaelo gore karolong ya mathomo ya masetla-pelo a magolo, dietša—baruti ba tumilego ba lefase la bodumedi—ba tla ba ba pepentšhitšwe le go fedišwa ke “dinaka tše lesome” tšeo di bolelwago go Kutollo 17:16. Ga go na pelaelo gore mebušo ya bopolitiki le yona e tla ba e šišintšwe. Na go ka ba gape le ditiragalo tše tšhošago magodimong a kgonthe? Mo gongwe di tla ba gona, gomme e le tše di boifišago kudu go feta tšeo di hlalositšwego ke Josephus e le tšeo di diregilego ge go batamela bofelo bja tshepedišo ya Sejuda. Re a tseba gore mehleng ya bogologolo, Modimo o ile a bontšha matla a gagwe a go baka di-tla-morago tše bjalo tše kotsi, gomme a ka dira bjalo gape.—Ekisodo 10:21-23; Jošua 10:12-14; Baahlodi 5:20; Luka 23:44, 45.

21. “Pontšho” ya nakong ye e tlago e tla direga bjang?

²¹ Ntlheng ye bangwadi ka moka ba bararo ba Diebangedi ba diriša lentšu toʹte (ke moka) go rola tiragalo yeo e latelago. “Ke moka Morwa-motho o tla tšwelela legodimong.” (Mateo 24:30, NW; Mareka 13:26, NW; Luka 21:27, NW) Ga e sa le go tloga Ntweng ya I ya Lefase, barutiwa ba kgonthe ba Jesu ba be ba lemoga pontšho e bopaganego ya go ba gona ga gagwe mo go sa bonagalego, mola batho ba bantši ba be ba se ba e lemoga. Eupja Mateo 24:30 (NW) e šupa pele go “pontšho” ye nngwe yeo e tšwelelago nakong ye e tlago, e lego ya “Morwa-motho,” gomme ditšhaba ka moka di tla gapeletšega go e ela hloko. Ge Jesu a e-tla ka maru a go se bonagale, batho bao ba ganetšago lefaseng ka bophara ba tla swanelwa ke go lemoga ‘go tla’ (Segerika, er·khoʹme·non) moo ka baka la pontšho ye e phagametšego ya tlhago ya matla a gagwe a bogoši.—Kutollo 1:7.

22. Mafelelo a go bona “pontšho” ya Mateo 24:30 e tla ba afe?

²² Mateo 24:30 e diriša toʹte gape go rola seo se tlago go latela. Ditšhaba ka go lemoga mafelelo a boemo bja tšona, di tla itshetla gomme tša lla, mohlomongwe ka go lemoga gore go senywa ga tšona go batametše. E tla ba mo go fapanego gakaakang ka bahlanka ba Modimo, ka gobane re tla kgona go tsoša dihlogo tša rena re tseba gore phološo e batametše! (Luka 21:28) Kutollo 19:1-6 le yona e bontšha barapedi ba therešo legodimong le lefaseng ba thabela bofelo bja seotswa se segolo.

23. (a) Jesu o tla gata mogato ofe ka bakgethwa? (b) Go ka bolelwa’ng ka go išwa ga mašaledi legodimong?

²³ Boporofeta bja Jesu bo tšwela pele ka go bolela go Mareka 13:27 (NW) gore: “Ke moka [toʹte] o tla roma barongwa gomme ba tla kgoboketša bakgethwa ba gagwe go tšwa diphefong tše nne, go tloga magomong a lefase go ya magomong a legodimo.” Jesu mo o lebiša tlhokomelo go mašaledi a “bakxêthwa” ba 144 000 ao a sa dutšego a phela mo lefaseng. Mathomong a bofelo bja tshepedišo ya dilo, barutiwa ba ba ba tloditšwego ba Jesu ba ile ba tlišwa boteeng bja pušo ya Modimo. Lega go le bjalo, go ya ka tatelano yeo e dirišitšwego, Mareka 13:27 le Mateo 24:31 di hlalosa selo se sengwe se šele. Mašaledi a “bakxethwa” a tla kgoboketšwa go tšwa dipheletšong tša lefase “ka phalafala ya sexalô se sexolo.” A tla kgoboketšwa bjang? Ka ntle le pelaelo, a tla ‘swaiwa’ gomme a hlaolwa gabotse ke Jehofa e le karolo ya ‘babidiwa le bakgethwa le babotegi.’ Ka nako ya Modimo ye e beilwego, ba tla kgobokeletšwa legodimong gore e be dikgoši tšeo e lego baperisita.e Se se tla tliša lethabo go bona gotee le go bagwera ba bona ba botegago, “lešaba le lexolo,” bao le bona ba tlago go swaiwa gore ‘ba tšwe tlaišegong e kgolo’ bakeng sa go thabela ditšhegofatšo lefaseng la paradeise.—Mateo 24:22; Kutollo 7:3, 4, 9-17; 17:14; 20:6; Hesekiele 9:4, 6.

24. Mateo 24:29-31 e utolla tatelano efe ge e le ka ditiragalo tše di tlago?

²⁴ Ge baapostola ba be ba re, “Re botše . . . ,” karabo ya Jesu e ile ya akaretša ditaba tše dintši go feta kamoo ba bego ba ka kwešiša. Lega go le bjalo, ba thabetše go bona phethagalo ye e swantšhetšago ya boporofeta bja gagwe nakong ya go phela ga bona. Go ithuta ga rena karabo ya Jesu go lebišitše karolong ya boporofeta bja gagwe yeo e tlago go phethagala nakong ye e tlago ye e lego kgaufsi. (Mateo 24:29-31; Mareka 13:24-27; Luka 21:25-28) Re šetše re ka bona gore phološo ya rena e a batamela. Re ka lebelela pele go thomeng ga masetla-pelo a magolo, ke moka ya ba pontšho ya Morwa-motho, gomme ka morago ya ba go kgoboketša ga Modimo bakgethwa. Mafelelong, Kgoši ya rena ye e lego Mohlabani, Jesu yo a beilwego sedulong sa bogoši ‘e tla ba mofenyi’ e le Mophethi wa Kahlolo ya Jehofa ka Haramagedone. (Kutollo 6:2) Letšatši leo la Jehofa ge a phetha tefetšo, le tla tla e le seremo se segolo sa bofelo bja tshepedišo ya dilo yeo e swailego letšatši la Morena Jesu go tloga ka 1914 go ya pele.

25. Re ka ba le karolo bjang phethagalong yeo e sa dutšego e le ka pele ya Luka 21:28?

²⁵ Eka o ka tšwela pele ka go ikhola ka thuto ya Modimo, e le gore o tle o arabele phethagalong ye e sa dutšego e tla tla ya mantšu a Jesu a rego: “E re xe tšeo di thôma xo dirêxa, Le inamoloxê, Le tsošê dihlôxô tša lena, ka xobane xo tlo ba xò batamêla topollô ya lena.” (Luka 21:28) A bokamoso bjo bo kgahlišago gakaakang bjo bo lego ka pele ga bakgethwa le lešaba le legolo ge Jehofa a tšwela pele go kgethagatša leina la gagwe le lekgethwa!

[Mengwalo ya tlase]

Na o a Gopola?

◻ Dibopego tša Joele 2:28-31 le 3:15 di ile tša phethagala bjang lekgolong la pele la nywaga?

◻ Mateo 24:29 e bolela ka masetla-pelo afe, gomme ke ka baka la’ng re phetha ka go rialo?

◻ Mateo 24:29 e bolela ka ditiragalo dife tša legodimong, gomme se se ka direga bjang kapejana ka morago ga masetla-pelo?

◻ Luka 21:26, 28 e tla phethagala bjang nakong ye e tlago?

[Seswantšho go letlakala 16, 17]

Lefelo la tempele

[Credit Line]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.