Kgaolo 1

Ke ka Baka La’ng o Swanetše go Kgahlišwa ke Madumedi a Mangwe?

1-7. Diponagatšo tše dingwe tša madumedi a fapa-fapanego ke dife?

GO SA šetšwe moo o dulago gona, ga go pelaelo gore o iponetše ka noši kamoo bodumedi bo kgomago maphelo a dimilione tša batho, mohlomongwe le bja gago. Dinageng tšeo go tšona go dirišwago Bohindu gantši o tla bona batho ba dira puja—e lego tirelo ya borapedi yeo mo gongwe e akaretšago go direla medimo ya bona dibego, ka sebopego sa dikhokhonate, matšoba le diapola. Moperisita o tlotša sepatso sa mmala o mokhubedu goba o moserolwane diphatleng tša badumedi. Le gona ba dimilione ngwaga le ngwaga ba kgeregela nokeng ya Ganges e le gore ba sekišwe ke meetse a yona.

² Dinageng tša Katholika, o tla bona batho ba rapela dikerekeng le dikerekeng tše kgolo ba dutše ba swere sefapano goba rosari. Dipheta tša rosari di dirišetšwa go bala dithapelo tšeo di rapelwago ka boineelo go Maria. Le gona ga go thata go hlaola baitlami ba basadi le baperisita, bao ba arogilego ka seaparo sa bona se seso.

³ Dinageng tša Protestanta, nywako ya thapelo le dikereke di tletše, gomme gantši ka Sontaga ditho tša kereke di apara diaparo tša tšona tše kaone-kaone gomme tša phuthega bakeng sa go opela difela le go kwa dithero. Gantši baruti ba bona ba apara sutu e ntsho le kholoro e hlaolago ya baruti.

⁴ Dinageng tša Bomoseleme, o ka kwa mantšu a bo-muezzin, bahlabi ba mokgoši ba ma-Moseleme bao ba goeletšago ka makga a mahlano ka letšatši ba le toreng yeo e kgomagantšwego le tempele, ba biletša ba botegago go ṣalāt, goba thapelong ya tirelo ya borapedi. Ba lebelela Qur’ān e Kgethwa e le puku ya Bomoseleme ya mangwalo. Go ya ka tumelo ya Bomoseleme, e ile ya utollwa ke Modimo gomme ya newa moporofeta Muḥammad ke morongwa Gabariele lekgolong la bošupa la nywaga C.E.

⁵ Baitlami ba banna ba Bobuddha, gantši ba apare dikobo tše serolwane, tše diso goba tše khubedu ba bonwa ditarateng tša dinaga tše dintši tša Buddha e le seka sa borapedi. Ditempele tša bogologolo tšeo di bontšhago Buddha yo a nago le khutšo ke bohlatse bja bokgale bja tumelo ya Buddha.

⁶ Boshinto bjoo bo dirišwago kudu Japane, bo tsena bophelong bja letšatši le letšatši ka go ba gona ga dialetare tša lapa le dibego tšeo di direlwago bagologolo. Majapane a ikwa a lokologile go ka rapelela dilo tšeo di tlwaetšwego kudu, gaešita le katlego ditlhahlobong tša sekolo.

⁷ Modiro o mongwe wa bodumedi wo o tsebjago lefaseng ka moka ke wa batho bao ba yago ka ntlo le ntlo le go ema ditarateng ba swere Dibeibele le dipuku tša Beibele. Ka go bonala ga dimakasine tša Morokami le Phafoga!, ruri mo e ka bago motho o mongwe le o mongwe o lemoga batho ba e le Dihlatse tša Jehofa.

8. Histori ya go ineela bodumeding e bontšha’ng?

⁸ Phapano ye e kgolo ya lefase ka bophara ya go ineela bodumeding e bontšha’ng? Gore ka dikete-kete tša nywaga batho ba be ba nyaka ba bile ba hlologetše dilo tša moya. Motho o ile a phela ka madimabe le mathata a gagwe, ka dipelaelo le dipotšišo tša gagwe, go akaretša le sephiri sa lehu. Maikwelo a bodumedi a ile a bontšhwa ka ditsela tše dintši tše fapanego ka ge batho ba ile ba retologela go Modimo goba medimo ya bona ba tsoma ditšhegofatšo le khomotšo. Bodumedi le gona bo leka go swaragana le dipotšišo tše dikgolo: Ke ka baka la’ng re le mo? Re swanetše go phela bjang? Bokamoso bo swaretše batho eng?

9. Ke ka ditsela dife batho ba bangwe ba nago le sebopego sa boineelo bja bodumedi maphelong a bona?

⁹ Ka lehlakoreng le lengwe, go na le dimilione tša batho tšeo di ipolelago gore ga di na bodumedi goba gore ga di dumele go modimo lege e le ofe. Ke baila-Modimo. Ba bangwe, e lego ba-agnostic, ba dumela gore Modimo ga a tsebje le gore mo gongwe ke yo a sa tsebegego. Lega go le bjalo, seo ka ntle le pelaelo ga se bolele gore ke batho bao ba hlokago melao ya motheo goba melao ya boitshwaro, go fo swana le ge go ipolela o e-na le bodumedi go sa bolele gore motho o na le yona. Lega go le bjalo, ge e ba motho a dumela bodumedi e le “go ineela melaong ya motheo e itšego; go botega ka go tia; go ba yo a elago hloko; maikwelo a borutho a botegago goba lerato,” gona batho ba bantši, go akaretša le baila-Modimo le ba-agnostic, ba na le sebopego se itšego sa boineelo bja bodumedi maphelong a bona.—The Shorter Oxford English Dictionary.

10. Na bodumedi bo na le tutuetšo lefaseng la mehleng yeno? Hlalosa.

¹⁰ Ka ge go e-na le madumedi a mantši gakaakaa lefaseng leo le tšwelago pele e e-ba le lenyenyane ka baka la mekgwa ya go sepela le ya go boledišana e akgofago, mafelelo a ditumelo tše fapa-fapanego a kwewa lefaseng ka bophara, go sa šetšwe ge e ba re rata se goba re sa se rate. Bošoro bjoo bo tšweletšego ka 1989 mabapi le puku ya The Satanic Verses, yeo e ngwadilwego ke yoo batho ba bangwe ba mmitšago ‘Mo-Moseleme wa mohlanogi,’ ke bohlatse bjo bo lego kgakala bja kamoo maikwelo a bodumedi a ka itšweletšago ka gona tekanyong ya lefase ka bophara. Go bile le megala e tšwago go baetapele ba ma-Moseleme ya gore puku e thibelwe gaešita le gore mongwadi wa yona a bolawe. Ke’ng seo se dirago gore batho ba itshware ka bogale gakaakaa ditabeng tša bodumedi?

11. Ke ka baka la’ng go se phošo go hlahloba ditumelo tše dingwe?

¹¹ Go araba seo, re swanetše go tseba se sengwe ka setlogo sa madumedi a lefase. Bjalo ka ge Geoffrey Parrinder a bolela ka go World Religions—From Ancient History to the Present: “Go nyakišiša madumedi a fapanego ga se gwa swanela go bolela go se botegele tumelo ya motho ka noši, eupja go e na le moo e ka godišwa ke go bona kamoo batho ba bangwe ba ilego ba tsoma therešo le kamoo ba ilego ba humišwa ke nyakišišo ya bona.” Tsebo e lebiša kwešišong, gomme kwešišo e iša kgotlelelong ya go kgotlelela batho bao ba nago le dipono tše fapanego.

Ke ka Baka La’ng o Swanetše go Nyakišiša?

12. Ke mabaka afe ao gantši a laolago bodumedi bja motho?

¹² Na o kile wa nagana goba wa bolela gore, ‘Ke na le bodumedi bja-ka. Ke taba yeo e tlogago e le ya motho ka noši. Ga ke boledišane le batho ba bangwe ka bjona’? Ke therešo gore bodumedi e tloga e le taba ya motho ka noši—mo e nyakilego e ka ba go tloga go belegweng bodumedi goba dikgopolo tša boitshwaro di bjalwa monaganong wa rena ke batswadi ba rena le metswalo. Ka baka leo, gantši re latela ditekanyetšo tša bodumedi tša batswadi ba rena le bo-rakgolo le bo-makgolo ba rena. Bodumedi e nyakile e e-ba taba ya moetlo wa lapa. Mafelelo a mogato woo ke afe? Ke gore mabakeng a mantši ba bangwe ba re kgethetše bodumedi. E bile feela taba ya moo re belegetšwego gona le nako yeo re belegwego ka yona. Goba go etša ge ra-dihistori Arnold Toynbee a bontšhitše, go kgomarela ga motho tumelong e itšego gantši go laolwa ke “lefelo le le itšego la kgonthe leo go diragetšego gore a belegelwe go lona.”

13, 14. Ke ka baka la’ng e se mo go kwagalago go nagana gore bodumedi bjoo motho a belegetšwego go bjona ka go itiragalela feela ke bjoo bo amogelwago ke Modimo?

¹³ Na ke mo go kwagalago go nagana gore bodumedi bjoo motho a bo hweditšego ge a belegwa ge e le gabotse ke therešo e feletšego? Ge e ba o belegetšwe Italy goba Amerika Borwa, ka ntle le pelaelo, o swanetše go ba o godišitšwe o le Mokatholika. Ge e ba o belegetšwe India, gona go bonala ka go itiragalela feela o swanetše go ba o bile mo-Hindhu goba ge o belegetšwe Punjab, mohlomongwe o ile wa godišwa o le mo-Sikh. Ge e ba batswadi ba gago e be e le ba Pakistan, gona ka ntle le pelaelo o be o tla ba mo-Moseleme. Ge e ba o ile wa belegelwa nageng ya Thulaganyo ya Tshepedišo ya tša Leago (Socialist) nywageneng e masome a sego kae e fetilego, ga go tsela-pedi gore o be o tla godišwa o le moila-Modimo.—Ba-Galatia 1:13, 14; Ditiro 23:6.

¹⁴ Ka gona, na bodumedi bjoo motho a belegetšwego go bjona ka go itiragalela feela ke bjo e lego bja therešo, bjo bo amogelwago ke Modimo? Ge nkabe yeo e bile kgopolo yeo e ilego ya latelwa ka dikete tša nywaga, gona batho ba bantši ba ka be ba sa dutše ba diriša bodumedi bja bogologolo bja boperisita bja maleatlana le ditirelo tša borapedi bja boimana bja bogologolo, ka go ithekga ka gore ‘seo se bego se loketše bagologolo ba-ka le nna se ntoketše.’

15, 16. Ke mehola efe yeo e hwetšwago ka go hlahloba madumedi a mangwe?

¹⁵ Ka go ba gona ga ditsela tše fapa-fapanego tša go bontšha bodumedi tšeo di ilego tša tšwelela go dikologa lefase ka nywaga e 6 000 e fetilego, ruri ke mo go rutago le mo go nabišago kgopolo go kwešiša seo ba bangwe ba se dumelago le kamoo ditumelo tša bona di thomilego ka gona. Le gona mo gongwe go ka bula ditebelelo tša kholofelo e tiilego ka mo go oketšegilego bakeng sa bokamoso bja gago.

¹⁶ Dinageng tše dintši gona bjale, ka baka la bofaladi le go khuduga ga batho, batho ba madumedi a fapanego ba agišane. Ka gona, go kwešišana dikgopolo go ka lebiša poledišanong e holago magareng ga batho ba ditumelo tše fapanego. Gape, mohlomongwe go ka fediša lehloyo leo le theilwego diphapanong tša bodumedi lefaseng. Ke therešo gore batho ba ka ngangišana ka matla ka ditumelo tša bona tša bodumedi, eupja ga go na lebaka la go hloya motho feela ka gobane a e-na le pono e fapanego.—1 Petro 3:15; 1 Johane 4:20, 21; Kutollo 2:6.

17. Ke ka baka la’ng re sa swanela go hloya bao dikgopolo tša bona tša bodumedi di fapanago le tša rena?

¹⁷ Molao wa bogologolo wa Sejuda o itše: “O se ke wa hloya wa geno pelong ya gago. Kgalema wa geno eupja o se ke wa oba molato ka baka la gagwe. O se ke wa itefeletša goba wa hufegela wa geno. Rata wa geno bjalo ka ge o ithata: ke nna MORENA [Jehofa].” (Lefitiko 19:17, 18, Ta) Mothomi wa Bokriste o itše: “Xe e le lena ba Le kwaxo ke Le botša ke re: Ratang manaba a lena; ba ba Le hloilexo Le ba setšê; . . . Ké mo moputsô wa lena e tl’o xo ba o montši, la tlo ba bana ba Yo-xodimo-dimo, xobane Yêna le ba ba sa leboxexo, le ba babe, o ba dira ka botho.” (Luka 6:27, 35) Ka tlase ga sehlogo “Mosadi yo a Swanetšego go Hlahlobja,” Qur’ān e bolela molao wa motheo o swanago (surah 60:7, MMP): “Mo gongwe Allāh o tla tliša bogwera magareng ga lena le bao le ba lebelelago e le manaba. Le gona Allāh ke yo Matla; gomme Allāh o a Lebalela, e bile ke yo a Gaugelago.”

18. Seo motho a se dumelago se dira bjang phapano?

¹⁸ Lega go le bjalo, gaešita lege kgotlelelo le kwešišo di nyakega, seo ga se bolele gore ga go dire phapano ge e le ka seo motho a se dumelago. Bjalo ka ge ra-dihistori Geoffrey Parrinder a boletše: “Ka dinako tše dingwe go tle go thwe madumedi ka moka a na le pakane e tee, goba ke ditsela tše di lekanago tšeo di išago therešong, goba gaešita le gore ka moka ga ona a ruta thuto e swanago . . . eupja ma-Aztec a bogologolo, ao a bego a emišetša dipelo tše bethago tša babolawa ba ona letšatšing, ruri a be a se na bodumedi bjo bobotse go swana le bja Buddha yo a nago le khutšo.” Go feta moo, ge go tliwa borapeding, na ga se Modimo ka noši yo a swanetšego go dira phetho ya seo se amogelegago le seo se sa amogelegego?—Mika 6:8.

Bodumedi bo Swanetše go Elwa Bjang?

19. Bodumedi bo swanetše go kgoma boitshwaro bja motho bjang?

¹⁹ Gaešita lege madumedi a mantši a e-na le sehlopha sa ditumelo le dithuto, tše gantši di ka bopa thutatumelo e raraganego kudu, yeo e sa kwešišwego ke motho feela yo a tsenago kereke. Eupja molao wa motheo wa tiro le mafelelo a yona o a dira boemong bjo bongwe le bjo bongwe. Dithuto tša bodumedi di swanetše go tutuetša mekgwa le boitshwaro bja letšatši le letšatši bja modumedi o mongwe le o mongwe. Ka gona, boitshwaro bja motho o mongwe le o mongwe ka tlwaelo bo tla bontšha ka tekanyo e kgolo goba e nyenyane setlogo sa bodumedi sa motho yoo. Bodumedi bja gago bo na le mafelelo afe go wena? Na bodumedi bja gago bo tšweletša motho yo botho? Yo a fago kudu, yo a botegago, yo a ikokobeditšego, yo a kgotlelelago le yo a nago le kwelobohloko? Tše ke dipotšišo tše di kwagalago, ka gobane go etša ge morutiši a nnoši o mogolo wa bodumedi, Jesu Kriste a boletše: “Sehlare se se botse, e ka ba sefe le sefe, ké sôna se enywaxo dienywa tše di botse. ’Me sehlare se se sa tsebalexexo se enywa dienywa tše mpe. Sehlare se botse xa se kxône xo enywa dienywa tše mpe; le sehlare se se sa tsebalexexo xa se kxône xo enywa dienywa tše botse. Dihlare ka moka tše di sa enywexo dienywa tše di botse, di tlo rêngwa tša lahlêlwa mollong. Ké xôna-xe Le tlo ba tseba ka dienywa tša bôná.”—Mateo 7:17-20.

20. Ke dipotšišo dife tšeo di rotogago mabapi le bodumedi le histori?

²⁰ Ka kgonthe histori ya lefase e swanetše go re dira gore re eme ganyenyane le gore re ipotšiše ka karolo yeo bodumedi bo bilego le yona dintweng tše dintši tšeo di bolailego batho gomme tša baka tlaišego e kgolo kudu ka go fetišiša. Ke ka baka la’ng batho ba bantši gakaakaa ba ile ba bolaya le go bolawa leineng la bodumedi? Dintwa tša Bodumedi, Lekgotla la Dikotlo tša Bohlanogi, dintwa Bohlabela bja Magareng le Leboa la Ireland, polao e kgolo magareng ga Iraq le Iran (1980-88), diphapano tša ma-Hindu le ma-Sikh kua India—ditiragalo tše ka moka ruri di dira gore batho ba naganago ba rotoše dipotšišo ka ditumelo tša bodumedi le melao ya boitshwaro.—Bona lepokisi le le lego ka mo tlase.

21. Mehlala e mengwe ya dienywa tša Bojakane ke efe?

²¹ Bojakane bo ile bja tuma ka boikaketši bja bjona tabeng ye. Dintweng tše pedi tša lefase, Mokatholika o ile a bolaya Mokatholika gomme Moprotestanta a bolaya Moprotestanta ka taelo ya baetapele ba bona ba bopolitiki ba “Bakriste.” Eupja Beibele e bontšha ka mo go kwagalago phapano magareng ga mediro ya nama le dienywa tša moya. Mabapi le mediro ya nama e re: “Ké . . . bootswa, le dithšila, le bohlôtlôlô. Ké xo hlankêla medimo, le boloi, le thlôyanô, le dintwa, le pefêlô, le boxale, le dithsêlê, le boxarexare. Ké moná, le polaô, le botaxwa, le bohori, le tše di swanaxo le tšeo, tše ke fêlaxo ke Le botša byalo ka xe ke Le boditše kxalê ka re: Ba ba diraxo tše byalo ba ka se jé bohwa mmušong wa Modimo.” Lega go le bjalo, batho bao ba bitšwago Bakriste ba dirile dilo tše ka nywaga e makgolo, gomme boitshwaro bja bona gantši bo ile bja hlokomologwa ke baruti ba bona.—Ba-Galatia 5:19-21.

22, 23. Ka mo go fapanego, ke dienywa dife tšeo bodumedi bja therešo bo swanetšego go di tšweletša?

²² Ka mo go fapanego dienywa tše botse tša moya di hlaloswa e le: “leratô, le lethabô, le moláô, . . . xo se fêle pelo, le botho, le bonôlô, le pôtêxô le bolêta, le boithswarô. Tše byalo xa di xanwe ke Molaô.” Madumedi ka moka a be a swanetše go ba a tšweletša dienywa tša mohuta wo tša khutšo. Eupja na a di tšweletša? Na bja gago bo a di tšweletša?—Ba-Galatia 5:22, 23.

²³ Ka gona, go hlahloba ga puku ye go tsoma ga batho Modimo ka madumedi a lefase go swanetše go thuša go araba tše dingwe tša dipotšišo tša rena. Eupja ke ditekanyetšo dife tšeo bodumedi bo swanetšego go ahlolwa ka tšona? Ke ka tekanyetšo ya mang?

‘Bodumedi Bja-ka bo Ntoketše’

24, 25. Ke teko efe yeo e tšweletšwago go motho o mongwe le o mongwe mabapi le bodumedi bja gagwe?

²⁴ Batho ba bantši ba gana dipoledišano tša bodumedi ka go bolela gore, ‘Bodumedi bja-ka bo ntoketše. Ga ke senyetše motho lege e le ofe, gomme ke a thuša ge ke kgona.’ Eupja na seo se ya bokgoleng bjo lekanego? Na ditekanyetšo tša rena ka noši tša bodumedi di lekane?

²⁵ Ge e ba bodumedi e le “pontšho ya go dumela ga motho le go hlompha ga gagwe matla a phagametšego a motho ao a lebelelwago e le mmopi le mmuši wa legohle,” bjalo ka ge pukuntšu e nngwe e bolela, gona ruri potšišo e swanetše go ba yeo e rego, Na bodumedi bja-ka bo lokile ka mo go lekanego go mmopi le mmuši wa legohle? Gape le tabeng yeo, Mmopi o be a tla ba le tshwanelo ya go dira phetho mabapi le seo e lego boitshwaro bjo amogelegago, borapedi le thuto tše di amogelegago le seo se sa amogelegego. Gore a dire seo o swanetše go utollela batho thato ya gagwe, gomme kutollo yeo e swanetše go hwetšagala le go fihlelelega gabonolo go bohle. Go feta moo, dikutollo tša gagwe, gaešita lege di neilwe ka makgolo a nywaga a aroganego, ka mehla e swanetše go ba tšeo di kwanago le tšeo di dumelelanago. Se se tliša teko go motho o mongwe le o mongwe—go hlahloba bohlatse le go ikgonthišetša ka noši seo thato e amogelegago ya Modimo e lego sona.

26. Ke puku efe e kgethwa yeo e swanetšego go dira e le phate ya go lekanyetša bakeng sa borapedi bja therešo? Ka baka la’ng?

²⁶ E nngwe ya dipuku tša bogologolo yeo e bolelago gore e buduletšwe ke Modimo ke Beibele. Le gona ke puku yeo e abilwego le go fetolelwa ka tekanyo e kgolo kudu historing ka moka. Mo e ka bago nywaga e dikete tše pedi e fetilego, o mongwe wa bangwadi ba yona o itše: “Le se kê la ipapetša le ba mehla yeno; šatoxang ka xo mphsafala kxopolô, xore Le tlê Le hlaoloxanyê [“hlatsele ka noši,” NW] se e lexo thatô ya Modimo, e lexo se botse le se se kxahlišaxo, se e lexo sa botlalô.” (Ba-Roma 12:2) Mothopo wa bohlatse bjoo e be e tla ba eng? Yena mongwadi yoo o itše: “Xobane Mangwalô ka moka ké ma-hebetšwa-ke-Modimo, le xôna a hola batho ka xo ruta, le ka xo kxodiša le xo sokolla, le ka xo iša tokong, xore motho wa Modimo e bê yo boló-ka-tlalô, a kxonišwê xo dira medirô e botse ka moka.” Ka gona, Beibele e buduletšwego e swanetše go dira e le phate e botegago ya go lekanya bakeng sa borapedi bja therešo le bjo amogelegago.—2 Timotheo 3:16, 17.

27. (a) Dipuku tše dingwe tše kgethwa tša madumedi a mangwe a lefase ke dife? (b) Dithuto tša tšona di swanetše go bapa bjang le tša Beibele?

²⁷ Karolo ya kgale-kgale ya Beibele e bile gona pele ga dipuku ka moka tše dingwe tša bodumedi tša lefase. Torah, goba dipuku tše hlano tša mathomo tša Beibele, Molao wo o ngwadilwego ke Moše ka tlase ga pudulelo, ke ya morago kua lekgolong la bo-15 le la bo-16 la nywaga B.C.E. Ka tsela ya go bapetša, dipuku tša ma-Hindu tša Rig-Veda (kgoboketšo ya difela) di ile tša phethwa mo e ka bago ka 900 B.C.E., gomme ga di bolele gore ke tšeo di buduletšwego ke Modimo. “Dipuku tše Kgethwa tša Diroto tše Tharo” tša Buddha ke tša morago kua lekgolong la bohlano la nywaga B.C.E. Qur’ān, yeo go bolelwago gore e ile ya fetišwa e e-tšwa go Modimo ka morongwa Gabariele, e tšweleditšwe lekgolong la bošupa la nywaga C.E. Puku ya Mormon, yeo go begwago gore e neilwe Joseph Smith kua United States ke morongwa yo a bitšwago Moroni, e tšweleditšwe lekgolong la bo-19 la nywaga. Ge e ba tše dingwe tša dipuku tše e le tšeo di buduletšwego ke Modimo go etša ge ba bangwe ba bolela, gona seo di se neago mabapi le tlhahlo ya bodumedi ga se sa swanela go ganetšana le dithuto tša Beibele, yeo e lego mothopo wa mathomo o buduletšwego. Le gona di swanetše go araba tše dingwe tša dipotšišo tšeo di ipiletšago kudu go batho.

Dipotšišo Tšeo di Nyakago Karabo

28. Tše dingwe tša dipotšišo tšeo di nyakago karabo ke dife?

²⁸ (1) Na Beibele e ruta seo bontši bja madumedi bo se rutago le seo batho ba bantši ba se dumelago, e lego gore batho ba na le moya (soul) o sa hwego le gore lehung o fetela lefelong le lengwe, e lego legodimong, diheleng goba pakatoring tša “bophelo bja ka morago ga lehu,” goba gore o boa gape ka go tswalwa gape?

(2) Na Beibele e ruta gore Morena yo a Phagamego wa legohle ga a na leina? Na e ruta gore ke Modimo o tee? goba batho ba bararo Modimong o tee? goba medimo e mentši?

(3) Beibele e re morero wa Modimo wa mathomo ge a bopa batho gore ba phele lefaseng e be e le ofe?

(4) Na Beibele e ruta gore lefase le tla fedišwa? Goba na e šupa feela bofelo bja tshepedišo e gobogilego ya lefase?

(5) Khutšo ya ka gare le phološo ruri di ka fihlelelwa bjang?

29. (a) Molao wa motheo woo o swanetšego go hlahla lesolo la rena la go tsoma therešo ke ofe? (b) Ke dikarabo dife tšeo Beibele e di neago bakeng sa dipotšišo tša rena?

²⁹ Bodumedi bjo bongwe le bjo bongwe bo na le dikarabo tše fapanego, eupja lesolong la rena la go tsoma “borapedi bjo sekegilego,” mafelelong re swanetše go fihlelela diphetho tše Modimo a ratago re di fihlelela. (Jakobo 1:27; AS; KJ) Ke ka baka la’ng re ka bolela seo? Ka gobane molao wa rena wa motheo e tla ba o rego: “Modimo a e be wa go rereša, gomme batho ka moka a e be ba maaka, ka mo go ngwadilwego gore: O tle o bonale go ba yo a lokilego dipolelong tša gago, gomme o fenye ge o seka.”—Ba-Roma 3:4, Phetolelo ya Kgale.a

30. Ke dipotšišo dife tše dingwe tšeo di tlago go hlahlobja kgaolong e latelago?

³⁰ Bjale ka gore re na le motheo wa go hlahloba madumedi a lefase, anke re retologeleng go nyakeng ga mathomo ga motho dilo tša moya. Re tseba eng ka tsela yeo bodumedi bo thomilego ka yona? Ke mehlala efe ya borapedi yeo e ilego ya hlongwa magareng ga batho ba kgale goba ba bogologolo?

[Mongwalo wa tlase]

[Seswantšho go letlakala 16]

Madumedi ka moka a swanetše go tšweletša dienywa tša khutšo. Eupja na a a di tšweletša?

[Lepokisi go letlakala 14]

Bodumedi, Lerato le Lehloyo

▪ “Dintwa tša bodumedi go bonala e e-ba tše šoro ka mo go oketšegilego. Ge batho ba lwela tikologo bakeng sa mehola ya tša boiphedišo, ba fihla ntlheng yeo go yona ntwa e lego e kgolo go feta tekanyo gomme ka gona ba a kwanantšha. Ge e ba seo se bakilego ntwa e le sa bodumedi, go kwanantšha le go boelana go bonala e le sebe.”—Roger Shinn, moporofesara wa melao ya boitshwaro ya tša leago, Union Theological Seminary, New York.

▪ “Batho ba nganga o šoro bakeng sa bodumedi, ba ngwala ka bjona, ba bo lwela, ba bo hwela; le ka mohla ba se bo phelele . . . Moo bodumedi bja therešo bo thibetšego bosenyi bjo tee, bodumedi bja maaka bo kgonne go nea lebaka la boitšhireletšo bakeng sa mehuta e sekete ya bosenyi.”—Charles Caleb Colton (1825).

▪ “Re na le bodumedi bjo lekanego go re dira gore re hloyane, eupja ga re na bjo lekanego go re dira gore re ratane.”—Jonathan Swift (1667-1745).

▪ “Batho le ka mohla ga ba ke ba dira bobe ka botlalo le ka lethabo gakaalo go etša ge ba bo dira ka tumelo ya bodumedi.”—Blaise Pascal (1623-62).

▪ “Morero wa kgonthe wa bodumedi bjo phagamego ke go hlabiša seetša sa dikeletšo tša moya le ditherešo tšeo e lego wona moko wa bjona bathong ba bantši bao bo ka ba fihlelelago, e le gore o mongwe le o mongwe wa batho ba a ka dirwa gore a kgone go phetha boikemišetšo bja kgonthe bja Motho. Boikemišetšo bja kgonthe bja motho ke go reta Modimo le go Mo thabela ka mo go sa felego.”—Arnold Toynbee, ra-dihistori.

[Diswantšho go letlakala 4]

Ma-Hindu a hlompha noka ya Ganges—e bitšwa Ganga Ma, goba Mma Ganga

Makatholika a botegago a retologela go Maria ka go diriša ga ona rosari

Dinageng tše dingwe tša Buddha, banna ba bantši ba dira ka nako e itšego e le baitlami ba aperego diaparo tše serolwane

Banna ba botegago ba ma-Moseleme ba tšea leeto le lekgethwa la go ya Mecca bonyenyane gatee

[Seswantšho go letlakala 6]

Dihlatse tša Jehofa, tšeo di tsebjago lefaseng ka bophara ka modiro wa tšona wa boboledi, motseng wa Japane

[Seswantšho go letlakala 9]

Ngwana ge a kolobetšwa go e nngwe ya dikereke tša Bojakane. Na bodumedi bjoo motho a belegetšwego go bjona ge e le gabotse ke bjona bja therešo?

[Seswantšho go letlakala 11]

Dihlabelo tša batho tša ma-Aztec—na ruri madumedi ka moka “ke ditsela tše di lekanago tšeo di išago therešong”?

[Seswantšho go letlakala 13]

Ba dimilione ba ile ba bolaya le go bolawa leineng la bodumedi