Ba Diša Dikwana ka Kwelobohloko
GO DIPHOOFOLO ka moka tšeo di lego kgaufsi le motho, ga go na yeo e tlogago e swana le nku yeo e thapilego. Diphoofolo tše ntši di na le matla le tshekamelo ya tlhago e nyakegago bakeng sa go tsoma dijo le go phema diphedi tšeo di di jago, eupja nku e fapane. Ke yeo e hlaselegago gabonolo go diphoofolo tšeo di jago nama, e na le matla a manyenyane kudu go ka iphemela. Ka ntle le modiši, nku ke yeo e boifago le yeo e sa kgonego go itwela. Ge e arogane le mohlape, e lahlega gabonolo. Ka gona dinku tše bonolo di na le mabaka a matla a go ikwa di le kgaufsi le modiši wa tšona. Ka ntle ga gagwe di tla ba le sebaka se senyenyane sa go phologa. Ka baka la dika tše, Beibele e diriša dinku ka tsela ya seswantšhetšo bakeng sa go swantšha batho ba se nago molato, ba swerwego gampe, goba bao ba sa kgonego go iphemela.
Ka ntle le pelaelo, meputso ya modiši e hwetšwa ka thata. Bophelo bja gagwe ga se bjo bonolo. O lebeletšana le phišo le go tonya, gomme o ba le mašego a go hlorega boroko. O swanetše go šireletša mohlape go dihlasedi, gantši a ipea kotsing. Ka ge modiši a swanetše go boloka mohlape o le gotee, nako ya gagwe e ntši e dirišwa a tsoma dinku tšeo di fapogilego goba tšeo di lahlegilego. O swanetše go alafa tšeo di babjago le tšeo di gobetšego. Dikwana tšeo di fokolago goba tšeo di lapilego di swanetše go kukwa. Go na le go tshwenyega mo go sa felego ga go hwetša kabo e lekanego ya dijo le meetse. Ga se mo go sa tlwaelegago gore modiši a robale bošego ka moka lešokeng e le gore a kgonthišetše polokego ya mohlape. Ka gona, bodiši ke bophelo bjo thata bjo bo nyakago ditirelo tša motho yo a nago le sebete, yo mafolofolo le yo a nago le bokgoni. Go feta tšohle, o swanetše go ba le bokgoni bja go bontšha go kgomega e le ka kgonthe ka mohlape wo a o gafetšwego gore a o hlokomele.
Go Diša Mohlape wa Modimo
Beibele e swantšha batho ba Modimo e le dinku tšeo di lego bonolo gomme bao ba ikarabelago ka bona e le badiši. Jehofa ka noši ke ‘modiši le mohlapetši wa meoya ya rena.’ (1 Petro 2:25) Jesu Kriste, “modiši yo boló,” o hlalositše kganyogo ya gagwe ya gore dinku di hwetše tlhokomelo ya kwelobohloko ge a be a botša moapostola Petro gore: ‘Fudiša dikwanyana tša-ka, diša dinku tša-ka, fudiša dinku tša-ka.’ (Johane 10:11; 21:15-17) Balebeledi ba Bakriste ba laetšwe ka go tia gore ba ‘diše phuthego ya Modimo.’ (Ditiro 20:28) Modiro wa bona bjalo ka badiši ba moya o nyaka dika tša modiši yo botse wa kgonthe—sebete, mafolofolo, bokgoni, gomme kudu go kgomega mo go tšwago pelong ka boiketlo bja mohlape.
Mehleng ya moporofeta wa Modimo Hesekiele, bontši bja badiši bao ba bego ba kgethetšwe go hlokomela dinyakwa tša batho ba Jehofa Isiraeleng ba ile ba palelwa ke go phetha boikarabelo bja bona. Mohlape wa Modimo o ile wa tlaišega o šoro, bontši bo tlogela borapedi bja therešo. (Hesekiele 34:1-10) Lehono, baruti ba Bojakane ba itšweletša e le badiši ba seo go thwego ke phuthego ya Bokriste, eupja boemo bja yona bja go babja moyeng bo hlatsela gore baruti ba swana le baaroši ba babe bao ba bego ba hlokomologile le go swara batho gampe nakong ya ge Jesu a le lefaseng. Baetapele ba bodumedi ba Bojakane ba bjalo ka “mothwalwa” yo ‘a sa rego selo ka dinku.’ (Johane 10:12, 13) Ga go ka tsela lege e le efe ba ratago, ba kgonago, goba ba swanelegago go diša mohlape wa Modimo.
Badiši Bao ba Hlokomelago e le ka Kgonthe
Jesu o beile mohlala o phethagetšego bakeng sa bohle bao ba bego ba tla diša mohlape wa Jehofa. Ka ditsela ka moka e be e le yo a ratago, yo botho, yo a nago le kwelobohloko, le yo a thušago go barutiwa ba gagwe. O ile a gata mogato wa pele wa go tsoma bao ba bego ba hloka. Gaešita lege Jesu a be a swaregile gomme gantši a lapile, ka mehla o be a ipha nako ya go theetša mathata a bona le go ba nea kgothatšo. Go ikemišetša ga gagwe go gafa bophelo bja gagwe ka baka la bona e bile pontšho ya makgaola-kgang ya lerato.—Johane 15:13.
Lehono, bagolo ka moka ba ba kgethilwego ba phuthego gotee le bahlanka ba bodiredi, ba na le boikarabelo bjo mohlapeng. Ka gona, gaešita le kgonagalo ya go ka ba le mahumo a dilo tše bonagalago nageng e nngwe ga e dire gore bontši bja banna ba bao ba nago le boikarabelo ba huduge gomme ba tlogele diphuthego di se na thušo le bookamedi bjo bo lekanego. Ka ge o phela ‘mabakeng a mathata,’ mohlape o nyaka kgothatšo le tlhahlo. (2 Timotheo 3:1-5) Go na le kotsi yeo e dulago e le gona ka mehla ya gore ba bangwe e tla ba bahlaselwa ba Sathane, yo a lego ‘bo-ka tau e bopago, a nyaka yo a kago go mo metša.’ (1 Petro 5:8) Mo nakong ye go feta lege e le neng pele, ke gabohlokwa gore badiši ba Bakriste ba ‘sole ba ba sa thakgego, ba tsoše ba dipelo tše tapilego, ba thekgetše bafokodi.’ (1 Ba-Thesalonika 5:14) Go phakgama ka mehla go bohlokwa ge e ba ba tla thibela batho ba sa tiago go aroga mohlapeng.—1 Timotheo 4:1.
Modiši a ka kgona go bona bjang ge e ba nku e nyaka thušo? Dika tše dingwe tšeo di lego molaleng kudu ke go palelwa ke go ba gona dibokeng tša Bokriste, go se be gona ka mehla bodireding bja tšhemo le tshekamelo ya go phema go gwerana kgaufsi le ba bangwe. Bofokodi gape bo ka lemogwa ka go hlokomela ka kelohloko boemo bja kgopolo bja dinku le tshekamelo ya dipoledišano tša tšona. Ba ka ba ba e-na le tshekamelo ya go swaya ba ba bangwe diphošo, mohlomongwe ba bontšha maikwelo a go kgopišega. Dipoledišano tša bona di ka dikologa ka mo go feteletšego tabeng ya go phegelela dilo tše di bonagalago go e na le go ba dipakaneng tša moya. Go hloka mafolofolo, go hloka kholofelo le lethabo ga kakaretšo go ka bolela gore tumelo ya bona e fetogile e fokolago. Sefahlego se se nyamilego e ka ba sešupo sa go bontšha gore ba gateletšwe ke metswalo goba bagwera ba lefase bao ba ganetšago. Ka go lemoga ditšhupo tše, modiši a ka šomela tabeng ya go hwetša mohuta wa thušo ye e nyakegago.
Ge ba etetše go thuša modumedi-gotee, badiši ba Bakriste ba swanetše go dula ba gopola ka morero wa bona o mogolo. Ga se fela ketelo ya bogwera yeo go yona go boledišanwago ka dilo tšeo di se nago mohola. Pakane ya moapostola Paulo ge a be a etela bana babo e be e le ‘gore a ba hlallele neo ya moya, e be go ba tiiša, e be go emelana ka tumelo ya bona, go le ya bona le ya gagwe.’ (Ba-Roma 1:11, 12) Go phetha se, go lokišetša e sa le pele go a nyakega.
Sa pele, seka-seka motho, gomme o leke go hwetša seo boemo bja gagwe bja moya bo lego sona. Ge seo se hweditšwe, nagana ka mohuta wa tlhahlo, kgothatšo goba keletšo yeo e tlago go ba e holago kudu. Lentšu la Modimo, Beibele, e swanetše go ba mothopo o mogolo wa tsebišo ka gobane ke ‘le matla.’ (Ba-Hebere 4:12) Dimakasine tša Morokami le Phafoga! di ka hlahlobja bakeng sa dihlogo tšeo di bolelago ka dinyakwa tše kgethegilego tša nku yeo e lebeletšanego le mathata a itšego. Diphihlelo tše di thabišago le tšeo di lapološago di ka hwetšwa ka go Yearbook of Jehovah’s Witnesses. Maikemišetšo ke go aba selo se sengwe sa moya seo se tlago go ‘thakga motho le go mo agiša.’—Ba-Roma 15:2.
Bodiši bjo bo Agago
Modiši wa mohlape wa dinku tša kgonthe o tseba gore di ithekgile ka yena bakeng sa tšhireletšo le tlhokomelo. Dikotsi tše tlwaelegilego kudu di tlišwa ke go aroga, bolwetši, go lapa, kgobalo le dibata. Ka mo go swanago modiši wa moya o swanetše go lemoga le go šomana le dikotsi tše swanago tšeo di beago boiketlo bja mohlape kotsing. Se se latelago ke mathata a tlwaelegilego le ditšhišinyo tše sego kae mabapi le seo se ka bolelwago bakeng sa go neela tsebišo e agago ya moya.
(1) Ka go swana le dinku tše sa elego hloko, Bakriste ba bangwe ba fapoga mohlapeng wa Modimo ka gobane ba gokeditšwe ke digoketši tšeo di bonalago di se na molato le go ba tše thabišago. Ba ka fapošwa tlhokomelo gaešita le go aroga ka gobane ba phegelela dipakane tšeo di sepedišanago le dilo tše bonagalago, boitapološo goba boithabišo. (Ba-Hebere 2:1) Batho ba bjalo ba ka gopotšwa ka go akgofa ga mehla, go nyakega ga go ba kgaufsi le mokgatlo wa Jehofa le bohlokwa bja go bea dikgahlego tša Mmušo pele bophelong. (Mateo 6:25-33; Luka 21:34-36; 1 Timotheo 6:8-10) Keletšo e thušago e hwetšwa sehlogong se se rego, “Boloka Teka-tekanyo ya Gago—Bjang?” ka go The Watchtower ya May 15, 1984, matlakala 8-11.
(2) Modiši o swanetše go nea kalafo go dinku tšeo di fenywago ke bolwetši. Ka mo go swanago, badiši ba moya ba swanetše go thuša Bakriste bao ba babjago moyeng ka baka la mabaka a sa thabišego maphelong a bona. (Jakobo 5:14, 15) Mo gongwe ba ka ba ba hloka mošomo, mo gongwe ba e-na le bothata bjo bogolo bja tša maphelo, goba mo gongwe ba ka ba ba e-na le mathata bophelong bja bona bja lapa. Batho ba bjalo ba ka ba le kganyogo e nyenyane ya dijo tša moya goba go kopanela le batho ba Modimo. Se ka morago se feleletša ka go ipea lekatana le manyami. Ba swanetše go tiišetšwa gore Jehofa o a ba hlokomela le gore o tla ba thekga dinakong tše thata. (Psalme 55:22; Mateo 18:12-14; 2 Ba-Korinthe 4:16-18; 1 Petro 1:6, 7; 5:6, 7) E ka ba mo go thušago gape go hlahloba sehlogo seo se rego, “Lebelela Pele ka go Tsepama Bjalo ka Mokriste,” seo se hwetšwago ka go The Watchtower ya June 1, 1980, matlakala 12-15.
(3) Modiši o swanetše go phafogela dinku tšeo di lapilego. Ba bangwe ba ile ba kgotlelela ka potego tirelong ya Jehofa ka lebaka la nywaga e mentši. Ba ile ba katana ditekong tše dintši le melekong. Bjale ba bontšha ditšhupo tša go ba ba lapilego go direng botse gomme ba ka ba ba bile ba bontšha dipelaelo mabapi le go nyakega ga modiro wo o okeditšwego wa boboledi. Go bohlokwa gore moya wa bona o tsošološwe, go mpshafatšwe tebogo ya bona ya go leboga lethabo le ditšhegofatšo tšeo di tlišwago ke tirelo ya pelo ka moka go Modimo ka go ekiša Jesu Kriste. (Ba-Galatia 6:9, 10; Ba-Hebere 12:1-3) Mohlomongwe ba ka thušwa go bona gore Jehofa o leboga tirelo ya bona ya potego le gore a ka ba matlafaletša mediro ya nakong e tlago ya go mo tumiša. (Jesaya 40:29, 30; Ba-Hebere 6:10-12) E ka ba mo go holago go abelana dikgopolo tšeo di tšwago sehlogong seo se rego “Le se ke la Lapa go Dira Botse,” seo se tšwelelago ka go Morokami wa July 15, 1988, matlakala 9-14.
(4) Ka go swana le dinku tšeo di gobetšego, Bakriste ba bangwe ba ile ba kwešwa bohloko ke seo ba se tšeago e le mokgwa o kgopišago. Lega go le bjalo, ge e ba re lebalela ba bangwe, Tatago rena wa legodimong o tla re nea tebalelo e swanetšego. (Ba-Kolose 3:12-14; 1 Petro 4:8) Banababo rena ba bangwe goba dikgaetšedi ba ka ba ba ile ba hwetša keletšo goba tayo yeo ba ilego ba ikwa gore ke yeo e sa swanelago. Lega go le bjalo, ka moka ga rena re ka holwa ke keletšo ya moya le tayo, gomme ke mo go homotšago go tseba gore Jehofa o laya bao a ba ratago. (Ba-Hebere 12:4-11) Ka gobane ba se ba newa ditokelo tša tirelo tšeo ba bego ba ikwa ba di swanelegela, ba bangwe ba ile ba dumelela pefelo e baka moedi gare ga bona le phuthego. Eupja ge e ba re be re ka tlogela mokgatlo wa Jehofa, go be go ka se be le lefelo le lengwe gape leo re bego re ka ya go lona bakeng sa phološo le lethabo la kgonthe. (Bapiša le Johane 6:66-69.) Tsebišo e holago ditabeng tše e ka hwetšwa sehlogong se se rego, “Go Kgomarela Botee bja Rena bja Bokriste” seo se hwetšwago ka go Morokami wa August 15, 1988, matlakala 28-30.
(5) Dinku di swanetše go šireletšwa go bahlasedi. Ka tsela e swanago, ba bangwe ba ka ba ba ganetšwa le go tšhošetšwa ke metswalo e sa dumelego goba bašomi-gotee le bona. Potego ya bona e ka ba ka tlase ga tlhaselo ge dikgatelelo di ba dira gore ba fokotše tirelo ya bona go Modimo goba gore ba kgaotše go ba le karolo bodireding bja Bokriste. Lega go le bjalo, ba a matlafala ge ba thušwa go lemoga gore kganetšo e swanetše go letelwa le gore ke sešupo sa kgonthe sa gore re barutiwa ba kgonthe ba Jesu Kriste. (Mateo 5:11, 12; 10:32-39; 24:9; 2 Timotheo 3:12) E ka ba mo go holago go hlalosa gore ge ba botega, Jehofa le ka mohla a ka se ke a ba tlogela gomme o tla putsa kgotlelelo ya bona. (2 Ba-Korinthe 4:7-9; Jakobo 1:2-4, 12; 1 Petro 5:8-10) Sehlogo seo se rego “Go Kgotlelela ka Lethabo go sa Šetšwe Tlaišo” ka go Morokami wa October 1, 1982, matlakala 8-14, se nea kgothatšo e oketšegilego.
Badiši—Phethagatšang Boikarabelo bja Lena
Dinyakwa tša mohlape wa Modimo ke tše dintši, gomme bodiši bjo bo swanetšego ke mošomo wo o nyakago go gontši. Ka baka leo badiši ba Bakriste ba swanetše go ba ba kwelago bohloko, bao ba kgomegago e le ka kgonthe le bao ba kgahlegelago go ba bao ba thušago. Kgotlelelo le temogo ke tša bohlokwa. Gaešita lege batho ba bangwe ba nyaka keletšo le tsholo, ba bangwe ba holwa kudu ke kgothatšo. Diketelo tše sego kae tša motho ka noši e ka ba tše lekanego mabakeng a mangwe, mola e le gore go a mangwe go ka nyakega thuto ya ka mehla ya Beibele. Tabeng e nngwe le e nngwe, pakane ya motheo ke go nea tlhahlo e agago moyeng goba keletšo e lerato yeo e tlago go hlohleletša motho go thoma mekgwa e mebotse ya go ithuta, a be gona ka mehla dibokeng tša phuthego goba a tšwele pele a e-ba gona ka mehla, gomme a thabele go ba le karolo ka mafolofolo bodireding bja Bokriste. Tše ke ditsela tša motheo tša go thuša badumedi-gotee le go ba thuša go bula tsela bakeng sa gore moya o mokgethwa wa Jehofa o elele ka bolokologi.
Badiši bao ba neago mohuta woo wa thekgo ba dira tirelo e holago kudu bakeng sa mohlape wa Modimo. (Bona Morokami wa November 15, 1985, matlakala 23-7.) Seo badiši ba moya ba se dirago se lebogwa kudu ke mohlape. Ka morago ga go amogela thušo e bjalo, hlogo e nngwe ya lapa e itše: ‘Ka morago ga ge re bile therešong ka nywaga e 22, re ile ra gogelwa lefaseng ke dilo tše di bonagalago. Gantši re be re nyaka go ba gona dibokeng, eupja go be go fo bonala re ka se kgone go ya go tšona. Re be re tloga re sa swanele tshepedišo ya Sathane, ka gona re be re arogile ka mo go feletšego, re le lekatana. Se se ile sa re tlogela re gakanegile gomme re nyamile. Re be re nyaka mantšu a kgothatšo. Nakong ya ge mogolo a be a re etetše, re ile ra amogela ka lethabo tokišetšo ya thuto ya Beibele legaeng la rena. Bjale ka moka ga rena re boetše mokgatlong o šireletšegilego wa Jehofa. Ga ke kgone go hlalosa lethabo leo ke nago le lona!’
Go na le lebaka la go thaba kudu ge banababo rena le dikgaetšedi bao ba arogilego goba bao ba nyamilego ba tsošološwa le go matlafatšwa moyeng. (Luka 15:4-7) Morero wa Jehofa ka batho ba gagwe o a fihlelelwa ge ba kopane “[bjalo ka] dinku tša lešaka.” (Mika 2:12) Ka sebong se se se šireletšegilego, ba ‘hwetša khutšo ya meoya ya bona’ ka thušo ya Modiši yo Bolo, Jesu Kriste. (Mateo 11:28-30) Mohlape o kopanego wa lefase ka bophara o hwetša tlhahlo, khomotšo le tšhireletšo gotee le motlalo wa dijo tša moya.
Lehono, ka modiro wo wa bodiši, Jehofa o dira gore modiro o lerato o dirwe, wo o dumelelanago le kholofetšo ya gagwe ya kgale: “Ke tlo nyaka dinku tša-ka ka di hlôkômêla. . . . Ke tlo lôtôla dinku tša-ka ka di hlakodiša xohle mo di xašanyeditšwexo xôna . . . Ke tlo di fudiša mafulong a botse, . . . Tše di timetšexo ke tlo di nyaka; . . . tše di xobetšexo ke tlo di fapa; tše di babiwaxo ke tlo di alafa.” (Hesekiele 34:11-16) A khomotšo e kaakang go tseba gore Jehofa ke Modiši wa rena!—Psalme 23:1-4.
Ka baka la ditokišetšo tša Modimo tša go diša mohlape wa gagwe, bjalo ka bahlanka ba Jehofa re ka ba le maikwelo a swanago le a Dafida, yo a itšego: “Nna ke tlo sekama ka khutšo, ka robala, gobane wene, Jehofa o nnoši, o ntudiša boiketlong.” (Psalme 4:9, PK Ps 4:8, NW) Ee, batho ba Jehofa ba ikwa ba šireletšegile tlhokomelong ya gagwe e lerato gomme ba leboga gore bagolo ba Bakriste ba diša dikwana ka kwelobohloko.
[Picture Credit Line on page 20]
Potter’s Complete Bible Encyclopedia