Dula o Phakgame ‘Lebakeng la Bofelo’

“Fahloxang, Le phakxamê Le rapêlê, xobane lebaka la tšôna xa Le le tsebe.”​—MAREKA 13:33.

1. Re swanetše go itshwara bjang ge ditiragalo tše di kgahlišago di direga ‘lebakeng le la bofelo’?

GE DITIRAGALO tše kgahlišago di dutše di direga ‘lebakeng le la bofelo,’ Bakriste ba swanetše go itshwara bjang? (Daniele 12:4) Ga se ba tlogelwa ba gakanegile. Jesu Kriste o boletše boporofeta bjo bo nago le pontšho e bopanego bjo bo bego bo dutše bo phethega lekgolong le la bo-20 la nywaga. O boletše e sa le pele ka dikarolo tše dintši tšeo di swailego nako ye ya go tloga ka 1914 e le e kgethegilego. Ka go tlwaelana le boporofeta bja Daniele mabapi le ‘lebaka la bofelo,’ Jesu o phethile boporofeta bja gagwe ka go kgothaletša barutiwa ba gagwe gore ba ‘phakgame.’​—Luka 21:36.

2. Ke ka baka la’ng go e-na le go nyakega mo gogolo ga gore re dule re phakgame moyeng?

² Ke ka baka la’ng ba swanetše go dula ba phakgame? Ka gobane ye ke nako e kotsi kudu historing ya motho. E ka ba mo go gobatšago kudu gore Mokriste a ineele go otseleng ga moya mo nakong ye. Ge e ba re fetoga bao ba sa šetšego goba re dumelela dipelo tša rena di imelwa ke dipelaelo tša bophelo, gona re tla ba kotsing. Jesu Kriste go Luka 21:​34, 35, o re lemošitše ka gore: “Le itôtê xore dipelo tša lena di se kê tša imêlwa ke bohori le xo boiwa, le dipelaêlô tša bophelô byono, ’me letšatši leo la tlo Le wêla sehloxo. Xobane le tlo etša sefu xe le wêla ba dutšexo lefaseng mo xo fêla.”

3, 4. (a) Jesu o be a bolela’ng ge a be a re letšatši la Modimo la bogale le be le tla wela batho ‘go etša sefu’? (b) Ka ge Modimo a sa ree sefu, ke ka baka la’ng letšatši leo le tla wela batho ka kakaretšo ba sa itebetše?

³ E be e le ka lebaka le lebotse ge Jesu a be a bolela gore letšatši la Jehofa le ‘tla wela batho bjalo ka sefu.’ Sefu gantši ke seo se nago le segole, gomme se dirišetšwa go tanya dinonyana le diamuši. Sefu se na le thethenkgwane, gomme mang le mang yo tsenago ka gare o kgopa thethenkgwane yeo. Sefu ke moka se a ribega, gomme selo se lego ka mo gare se tantšwe. Seo ka moka se direga ka lebelo le legolo kudu. Ka tsela e swanago, Jesu o boletše gore bao ba tapilego moyeng ba tla tšhoga gomme ba welwa ke ‘letšatši la bogale’ la Modimo ba sa itebetše.​—Diema 11:4.

⁴ Na Jehofa Modimo ke yena yo a reago batho ka sefu? Aowa, ga se a lalela gore a tanye batho ba itebetše e le gore a ba fediše. Eupja letšatši leo le tla wela batho ka kakaretšo ba itebetše ka gobane ba sa nee Mmušo wa Modimo tlhokomelo e kgolo. Ba itshepelela ka ditsela tša bona medirong ya bophelo, ba hlokomologa seo se bolelwago ke ditiragalo tšeo di ba dikologilego. Lega go le bjalo, se ga se fetoše thulaganyo ya Modimo. O na le nako ya gagwe yeo e beilwego ya go lokiša ditaba. Le gona, ka kgaugelo ga a tlogele batho e le bao ba se nago tsebo ka kahlolo ya gagwe e tlago.​—Mareka 13:10.

5, 6. (a) Ka baka la kahlolo e tlago, ke tokišetšo efe e lerato yeo Mmopi a e diretšego dibopiwa tše e lego batho, eupja ka mafelelo afe a kakaretšo? (b) Ke’ng seo se tlago go elwa hloko seo se tlago go re thuša go dula re phakgame?

⁵ Temošo ye ke tokišetšo e lerato ya Mmopi o mogolo, yo a kgomegago ka katlego ya dibopiwa tša gagwe tšeo e lego batho mo bogatong bja dinao tša gagwe bja seswantšhetšo. (Jesaya 66:1) O lebelela badudi ba lefelong leo dinao tša gagwe go thwego di khuditše go lona e le ba bohlokwa. Ka gona ka go diriša batseta ba gagwe le baemedi mo lefaseng, o ba lemoša ka ditiragalo tše di lego ka pele ga bona. (2 Ba-Korinthe 5:​20) Lega go le bjalo, go sa šetšwe temošo ka moka yeo e newago, ditiragalo tšeo di tlo tlela lapa la motho go sa itebetšwe go etša ge eka ba tsena ka gare ga sefu. Ka baka la’ng? Ka gobane batho ba bantši ba robetše ka tsela moya. (1 Ba-Thesalonika 5:6) Ke feela palo e nyenyane kudu ge go bapišwa yeo e elago temošo hloko le yeo e tlago go phologela lefaseng le lefsa la Modimo.​—Mateo 7:​13, 14.

⁶ Ka gona, re ka dula bjang re phakgame nakong ye ya bofelo e le gore re tle re balelwe gare ga bao ba tlago go phološwa? Jehofa o nea thušo e nyakegago. Anke re eleng hloko dilo tše šupago tšeo re ka di dirago.

Lwantšha Tšhitišo

7. Ke temošo efe yeo Jesu a ilego a e nea mabapi le tšhitišo?

⁷ Sa pele, re swanetše go lwantšha tšhitišo. Jesu go Mateo 24:​42, 44, o itše: “Ké xôna phakxamang, xobane nakô ya xo tla xa Morêna wa lena xa Le e tsebe. Le lena dulang Lè itokišitše, xobane Morwa-motho ó tlo tla ka nakô ye Le sa e xopolexo.” Polelo yeo Jesu a e dirišitšego mo e bontšha gore nakong ye e bohlokwa go be go tla ba le dilo tše dintši tšeo di šitišago, gomme tšhitišo e ka tswala phedišo. Mehleng ya Noage go be go e-na le dilo tše dintši tšeo di bego di swere batho. Ka baka la se, batho bao ba bego ba arošitšwe tlhokomelo “ba be ba sa šetše selô” ge e le ka seo se bego se direga, Meetse-fula a ba a ba fediša ka moka. Ka mo go swanetšego, Jesu o lemošitše ka gore: “Le maboong a Morwa-motho xo tlo ba byalo.”​—Mateo 24:​37-39.

8, 9. (a) Ke bjang go phegelela mediro e tlwaelegilego ya bophelo go ka re arošago ka tsela e kotsi? (b) Ke ditemošo dife tšeo Paulo le Jesu ba re neago tšona?

⁸ Le gona, gopola gore Jesu temošong ya gagwe go Luka 21:​34, 35, o be a bolela ka dikarolo tše di tlwaelegilego tša bophelo, tše bjalo ka go ja, go nwa le dipelaelo tša go hwetša sa go iphediša. Ke dilo tšeo di tlwaelegilego go batho ka moka go akaretša le barutiwa ba Morena Jesu. (Bapiša le Mareka 6:​31.) Dilo tše di ka ba di se na molato ka botšona, eupja ge e ba di ka dumelelwa, di ka re aroša, tša dira gore re swarege ka tšona, gomme ka go rialo tša hlohleletša go otsela mo go lego kotsi ga moya ka go rena.

⁹ Ka baka leo, anke re se ke ra hlokomologa selo sa bohlokwa bjo bogolo​—go amogelwa ke Modimo. Go e na le go nwelela ka mo go feteletšego dilong tše di tlwaelegilego tša bophelo, anke re di dirišeng ka tekanyo e nyenyane feela e nyakegago bakeng sa go re phediša. (Ba-Filipi 3:8) Ga se tša swanela go khupetša dikgahlego tša Mmušo. Go etša ge Ba-Roma 14:​17 e bolela, “mmušô wa Modimo xa se xo ja le xo nwa, ké tokô le khutšô le thabô ka Môya-mokxêthwa.” Gopola mantšu a Jesu ge a be a re: “Sa pele Le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna; ké mo Le tl’o xo ekeletšwa ka tšeo ka moka.” (Mateo 6:​33) Go feta moo, go Luka 9:​62, Jesu o boletše gore: “E a išitšexo seatla moxomeng, ’me a retoloxêla tša kwa nthaxo, xa a’ lokêla mmušô wa Modimo.”

10. Ke kotsi efe yeo e lego gona ge e ba re sa boloke mahlo a rena a lebeletše thwii pakaneng?

¹⁰ Ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo, ge feela re thomile go lema, gona re swanetše go tšwela pele mothalading o letlilego. Motho yo a swarago mogoma yo a lebelelago morago a ka se ke a lema foro e letlilego. O arošitšwe tlhokomelo gomme a ka tšwa tseleng goba a thibelwa ke lepheko le itšego. Anke re se ke ra swana le mosadi wa Loto, yo a ilego a lebelela morago gomme le ka mohla a se ke a kgona go fihla lefelong la tšhireletšo. Re swanetše go boloka mahlo a rena a lebeletše thwii pakaneng. Gore re dire bjalo re swanetše go lwantšha tšhitišo.​—Genesi 19:​17, 26; Luka 17:32.

Rapela ka Potego ka Moka

11. Ke’ng seo Jesu a ilego a se gatelela ka morago ga go re lemoša ka kotsi ya tšhitišo?

¹¹ Lega go le bjalo, go na le se sengwe seo re ka se dirago gore re dule re phakgame. Selo sa bobedi sa bohlokwa ke se: Rapela ka potego ka moka. Ka morago ga go re lemoša mabapi le go arošwa ke mediro e tlwaelegilego ya bophelo, Jesu o neile keletšo ye: “Phakxamang-xe, Le fêlê Le rapêla ka mabaka ohle, xore Le hwetšwê Lè loketše xo phônyôkxa tšeo ka moka di tl’o xo dirêxa, le xo tlo êma pele xa Morwa-motho.”​—Luka 21:36.

12. Ke thapelo ya mohuta mang yeo e nyakegago, gomme ka mafelelo afe?

¹² Ka gona re swanetše go kgopela ka mehla ge e le ka boemo bja rena bjo bo lego kotsing le go nyakega ga gore re dule re phafogile. Ka gona anke re yeng go Modimo ka thapelo le ka ditopo tše tšwago pelong. Paulo go Ba-Roma 12:​12 o re: “Tiišang thapêlô.” Le gona, go Ba-Efeso 6:​18 (PK), re a bala: “Le fele le rapela ka merapelo yohle le ditopo ka mabaka ka moka . . . gomme le phakgamele fao ka tiišo ka moka.” Ye ga e fo ba taba ya go rapela go le bjalo ka ge eka ke taba ya sewelo yeo e se nago bohlokwa bjo bogolo. Bophelo bja rena ka noši bo kotsing. Ka gona re swanetše go lopa thušo ya Modimo ka potego. (Bapiša le Ba-Hebere 5:7.) Ka tsela yeo re tla ipoloka re le ka lehlakoreng la Jehofa. Ga go na selo seo e ka bago se se re holago kudu go feta gore ‘re lope ka mabaka ka moka.’ Ka gona Jehofa o tla re boloka re le boemong bja go phafoga ka mo go feletšego. Ka baka leo, ke gabohlokwa gakaakang go phegelela thapelong!

Kgomarela Phuthego ya Modimo le Modiro wa Yona

13. Go nyakega bogwera bja mohuta ofe e le gore re dule re phakgame?

¹³ Re nyaka go phonyokga dilo tše ka moka tšeo di tlago go tlela lefase. Re nyaka go ema pele ga Morwa wa motho, re amogelwa ke yena. Go fihlelela se, go na le selo sa boraro seo re ka se dirago: Kgomarela ka go se tekeme phuthegong ya Jehofa ya pušo ya legodimo. Re swanetše go kopanela ka mo go tletšego le phuthego yeo gomme re be le karolo medirong ya yona. Ka tsela ye re tla kgona go itlhaola ka mo go swanetšego re le Bakriste bao ba phakgamego.

14, 15. (a) Ke go swarega modirong ofe moo go tlago go re thuša gore re dule re phakgame? (b) Ke mang yo dirago phetho ya ge e ba modiro wa boboledi o phethilwe, gomme re swanetše go ikwa bjang ka wona? (c) Ka morago ga masetla-pelo a magolo, ke’ng seo re tlago go se lemoga ge re gadima morago boboleding bja Mmušo bjo re bo dirilego?

¹⁴ Seo se tswalanago kgaufsi le seo ke selo sa bone seo se ka re thušago go dula re phakgame. Re swanetše go ba gare ga bao ba lemošago batho ka bofelo bjo bo tlago bja tshepedišo ye ya dilo. Bofelo bja makgaola-kgang bja tshepedišo ye ya kgale ya dilo bo ka se ke bja tla go ba go fihla ge “Ebangedi yé ya mmušô” e boletšwe go fihla tekanyong yeo Modimo Ra-matla-ohle a e rerilego. (Mateo 24:​14) Dihlatse tša Jehofa ga se tšona di laolago nako yeo ka yona modiro wa boboledi o tlago go ba o phethilwe. Jehofa o ipoloketše tshwanelo yeo e le ya gagwe a nnoši. (Mareka 13:​32, 33) Lega go le bjalo, re ikemišeditše go šoma ka thata ka mo go ka kgonegago le ka nako e telele ka mo go nyakegago go boleleng ka mmušo o phalago yohle woo batho ba tla kago ba ba le wona, e lego Mmušo wa Modimo. Go thoma ga ‘masetla-pelo a magolo’ go tla tla re sa dutše re swaregile ka modiro wo. (Mateo 24:​21) Nakong ka moka e tlago, batho ba ba phološitšwego ba tla kgona go lebelela morago gomme ka lethabo ba tiiša gore Jesu Kriste e be e se moporofeta wa maaka. (Kutollo 19:​11) Modiro wa boboledi o tla ba o phethilwe ka tekanyo e kgolo kudu go feta yeo e bego e letetšwe ke bao ba bago le karolo go wona.

¹⁵ Ka mo go swanetšego, lebakeng la bohlokwa ge modiro wo o tla ba o phethilwe ka mo go kgotsofatšago Modimo, batho ba bantši go bonala ba tla ba ba kopanela go wona go feta nakong lege e le efe e fetilego. Re tla ba ba lebogago gakaakang gore re ile ra ba le karolo modirong wo o mogolo! Moapostola Petro o re kgonthišetša gore Jehofa “xa a rate xe xo na le ba ba lahlêxaxo; ó rata xe bohle ba ka fihlêla thsokoloxô.” (2 Petro 3:9) Ka baka leo, matla a šomago a Modimo Ra-matla-ohle a šoma ka matla kudu lehono go feta lege e le neng pele, gomme Dihlatse tša Jehofa di kganyoga go tšwela pele modirong wo wo o hlohleletšwago ke moya. Ka gona, kgomarela phuthego ya Jehofa, gomme o swarege bodireding bja yona bja phatlalatša. Se e tla ba thušo ya go go thuša gore o dule o phakgame.

Itlhahlobe

16. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahloba boemo bja rena bja moya bja gona bjale?

¹⁶ Go na le selo sa bohlano seo re ka se dirago e le gore re dule re phakgame. O mongwe le o mongwe o swanetše go hlahloba maemo a gagwe a gona bjale. Se ke se se swanetšego kudu mo nakong ye go feta lege e le neng pele. Re swanetše go ipontšha gore ke mang yo re emego ka lehlakoreng la gagwe ka go se šišinyege. Go Ba-Galatia 6:4, Paulo o itše: “Motho a a šetšê modirô wa xaxwe.” Itlhahlobe ka go dumelelana le mantšu a Paulo go 1 Ba-Thesalonika 5:​6-8: “A re se keng ra rôbala bo-ka ba bangwê bao. A re phakxameng rè fahloxile. Xobane ba ba rôbalaxo ba rôbala bošexo; ba ba taxwaxo ba taxwa bošexo. Rena ba re lexo ba mosexare, a re phafoxeng, re aparê se-phêma-sefêxa sa tumêlô le leratô, kuane e bê xo holofêla phološô.”

17. Ge re itlhahloba, ke dipotšišo dife tšeo re swanetšego go ipotšiša tšona?

¹⁷ Go thwe’ng ka rena? Ge re itlhahloba seetšeng sa Mangwalo, na re ipona re le ba ba phakgamego, re rwele kholofelo ya phološo bjalo ka kuane? Na re batho bao ba ikarotšego ka mo go feletšego tshepedišong ya kgale ya dilo gomme re se sa hlwa re e-na le dikgopolo tša yona? Na re tloga re e-na le moya wa lefase le lefsa la Modimo? Na re tloga re phafogile ka mo go feletšego ge e le mabapi le moo tshepedišo ye e lebilego gona? Ge e ba go le bjalo, gona letšatši la Jehofa le ka se ke la re wela re sa itebetše go le bjalo ka ge eka re mahodu.​—1 Ba-Thesalonika 5:4.

18. Ke dipotšišo dife tše dingwe tšeo mo gongwe re ka ipotšišago tšona, gomme ka mafelelo afe?

¹⁸ Go thwe’ng-ge ge e ba go itlhahloba ga rena go utolla gore re katanela go ba le tsela ya bophelo e monate, ya boiketlo, le ya go se be le mathata? Go thwe’ng ge e ba re hwetša gore mahlo a rena a moya a thomile go imelwa ka baka la go otsela le boroko? Na re boemong bjo ekago ke bja go lora, re kitimiša dilo tša boikgopolelo tša lefase? Ge e ba go le bjalo, gona anke re tsogeng!​—1 Ba-Korinthe 15:34.

Naganišiša ka Diporofeto tše di Phethagaditšwego

19. Ke diporofeto dife tše dingwe tšeo re di bonego di phethagatšwa?

¹⁹ Bjale re tla go selo sa botshelela seo se tlago go re thuša go dula re phakgame: Naganišiša ka diporofeto tše dintši tšeo di phethagaditšwego nakong ye ya bofelo. Re šetše re fetile ngwaga wa bo-77 ga e sa le go tloga ge dinako tše beilwego tša ditšhaba di fedile ka 1914. Ge re lebelela morago dikotareng tše tharo tša ngwaga-kgolo, re ka bona kamoo diporofeto di ilego tša phethega ka gona ka go latelelana ga tšona​—go tsošološwa ga borapedi bja therešo; go phološetšwa paradeiseng ya moya ga mašaledi a tloditšwego gotee le bagwera ba bona; go bolelwa ga ditaba tše di lokilego tša Mmušo lefaseng ka moka; go tšwelela ga lešaba le legolo. (Jesaya 2:​2, 3; kgaolo 35; Sakaria 8:​23; Mateo 24:​14; Kutollo 7:9) Go bile le go godišwa ga leina le legolo la Jehofa le bogoši bja legohle, gaešita le go oketšwa ga o monyenyane gore e be ba sekete le mmotlana gore e be setšhaba se matla, gomme Jehofa a akgofiša se ka nako ya gona. (Jesaya 60:​22; Hesekiele 38:​23) Dipono tša moapostola Johane tše di lego pegong ya Kutollo mo nakong ye di batamela seremo sa tšona.

20. Dihlatse tša Jehofa di na le kgodišego efe, gomme ge e le gabotse di itlhatsetše e le eng?

²⁰ Ka gona, go feta lege e le neng pele, Dihlatse tša Jehofa di kgodišegile ka mo go tiilego ka go nepagala ga kwešišo ya tšona ya seo se bolelwago ke ditaba tša lefase ga e sa le go tloga ka 1914. Ka go ba le kgodišego e bjalo, ba itlhatsetše e le didirišwa ka diatleng tša Modimo Yo Godimo-dimo. Ke bona bao ba neilwego boikarabelo bja go tsebatša molaetša wa Modimo nakong ye e bohlokwa. (Ba-Roma 10:​15, 18) Ee, mantšu a Jehofa bakeng sa nako ya bofelo a phethagetše. (Jesaya 55:​11) Se le sona se swanetše go re tutueletša go tšwela pele go ba go fihla re bona go phethagatšwa ga mafelelo ga dikholofetšo ka moka tša Modimo ka Jesu Kriste.

Phološo e Batametše Kudu go Feta Nakong ya ge re be re E-ba Badumedi

21. Ke thušo efe ya bošupa yeo re nago le yona ya go re thuša go dula re phakgame moyeng?

²¹ Mafelelong, thušo ya bošupa ya go re thuša go dula re phakgame: Dula o gopola gore phološo ya rena e batametše kudu go feta ge re be re thoma go ba badumedi. Sa bohlokwa kudu, go phagamišwa ga bogoši bja Jehofa bja legohle le go kgethagatšwa ga leina la gagwe go kgaufsi kudu. Ka gona go nyakega ga gore re dule re phakgame ke mo go akgofilego kudu go feta lege e le neng pele. Moapostola Paulo o a ngwala: “Lè tseba lebaka la xore ké nakô ya xo tsoxa borokong, xobane xo phološwa xa rena byale ké xôna xò batametše xo fetiša mola rè sa thôma xo dumêla. Bošexo e šetše e le bya matla-xo-sa, letšatši le kxaufsi.”​—Ba-Roma 13:​11, 12.

22. Go batamela ga phološo ya rena go swanetše go re kgoma bjang?

²² Re swanetše go dula re phakgame ka ge phološo ya rena e le kgaufsi gakaakaa! Ga se ra swanela go dumelela dikgahlego lege e le dife tša motho ka noši goba tša lefase di khupetša tebogo ya rena bakeng sa seo Jehofa a se direlago batho ba gagwe nakong ye ya bofelo. (Daniele 12:3) Re swanetše go bontšha go phegelela kudu go feta lege e le neng pele e le gore re se ke ra arošwa tseleng yeo Lentšu la Modimo le re laelago yona ka go kwala. (Mateo 13:​22) Bohlatse bo bontšha gabotse gore lefase le le mehleng ya lona ya bofelo. Kgaufsinyane le tla fedišetšwa ruri gore le nee lefase le lefsa la go loka sebaka.​—2 Petro 3:13.

23. Jehofa o tla re thuša ka tsela efe, gomme ka mafelelo afe ao a šegofetšego?

²³ Ka gona, anke re duleng re phakgame ka mešego fela. Go feta lege e le neng pele, phafogela moo re lego gona mosepelong wa nako. Gopola, Jehofa a ka se ke a robala tabeng ye. Go e na le moo, o tla fela a re thuša go dula re phakgame mehleng ye ya bofelo. Bošego ke bja matla-go-sa. Letšatši le a batamela. Ka gona dula o phakgame! Go se go ye kae re tla tlelwa ke letšatši le lebotse kudu go feta matšatši ka moka, ge Mmušo wa Mesia o phethagatša morero wa Jehofa mabapi le lefase!​—Kutollo 21:​4, 5.

Dikarabo tša Gago ke Dife?

◻ Jesu o be a bolela’ng ge a be a re letšatši la Modimo la bogale le tla wela batho ‘go etša sefu’?

◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go lwantšha tšhitišo, gomme re ka kgona bjang go dira bjalo?

◻ Ke thapelo ya mohuta mang yeo e nyakegago e le gore re dule re phakgame?

◻ Ke bogwera bja mohuta ofe bjo bo lego bohlokwa?

◻ Ke ka baka la’ng re hlahloba boemo bja rena bja moya?

◻ Boporofeta bo tšea karolo efe go duleng ga rena re phakgame?