Kgaolo 5
Modimo O Amogela Borapedi Bja Bomang?
NA O kile wa ipotšiša gore, ‘Modimo o amogela borapedi bja bomang?’ Mosadi yo mongwe a ka ba a ile a tlelwa ke potšišo e bjalo monaganong ge a be a bolela le Jesu Kriste kgaufsi le Thaba ya Garisima kua Samaria. Ge a be a gogela tlhokomelo phapanong e lego gona magareng ga borapedi bja ba-Samaria le bja ba-Juda o itše: “Bô-tata-wešo ba be ba rapêla thabeng yé; xomme lena Le re mo xo swanetšexo xo rapêlwa ké Jerusalêma.” (Johane 4:20) Na Jesu o ile a botša mosadi wa mo-Samaria gore Modimo o amogela borapedi ka moka? Goba na o boletše gore go nyakega dilo tše itšego gore go kgahlišwe Modimo?
2 Jesu o ile a araba ka mo go tlabago ka gore: “Xo e-tla lebaka leo Le ka se kexo la rapêla Tate thabeng yé, le xe e le Jerusalêma.” (Johane 4:21) E be e le kgale ba-Samaria ba boifa Jehofa le go rapela medimo e mengwe Thabeng ya Garisima. (2 Dikxoši 17:33) Mo nakong ye Jesu Kriste o ile a bolela gore lefelo leo goba Jerusalema e be e ka se be ya bohlokwa bakeng sa borapedi bja therešo.
RAPELA KA MOYA LE KA GO REREŠA
3 Jesu o tšwetše pele go botša mosadi wa mo-Samaria gore: “Lena Le rapêla se Le sa se tsebexo, rena re rapêla se re se tsebaxo; xobane phološô e tšwa xo Ba-Juda.” (Johane 4:22) Ba-Samaria ba be ba e-na le dikgopolo tša maaka tša bodumedi e bile ba amogela feela dipuku tše hlano tša mathomo tša Beibele e le tše di buduletšwego—gomme tše di be di tsebja ka mangwalong a bona feela a hlokotšwego e le Pentateuch ya ba-Samaria. Ka gona, ba be ba sa tsebe Modimo gabotse. Lega go le bjalo, ba-Juda ba be ba neilwe tsebo ya Mangwalo. (Ba-Roma 3:1, 2) Mangwalo a ile a nea ba-Juda ba ba botegago le ba bangwe le ge e le bafe ba ba bego ba tla theetša seo ba bego ba se nyaka e le gore ba tsebe Modimo.
4 Ge e le gabotse, Jesu o bontšhitše gore ba-Juda le ba-Samaria ka bobedi ba be ba tla swanelwa ke go beakanya tsela ya bona ya borapedi e le gore ba kgahliše Modimo. O itše: “Fêla, xo tla lebaka, le byale ké lôna, leo barapedi ba makxonthe ba tl’o xo rapêla Tate ka Môya le ka therešô. Le xôna Tate ó nyaka ba ba Mo rapêlaxo ka mokxwa woo. Modimo ké Môya; xomme ba ba Mo rapêlaxo ba tlo Mo rapêla ka môya le ka xo rereša.” (Johane 4:23, 24) Re swanetše go rapela Modimo “ka môya,” re tutuetšwa ke dipelo tše di tletšego tumelo le lerato. Go a kgonega go rapela Modimo “ka xo rereša” ka xo ithuta Lentšu la gagwe Beibele, le ka go mo rapela ka go dumelelana le therešo ya gagwe e utolotšwego. Na o fišegela go dira seo?
5 Jesu o gateletše gore Modimo o nyaka borapedi bja therešo. Se se bontšha gore go na le dibopego tša borapedi tše di sa amogelegego go Jehofa. Go rapela Modimo go bolela go mo nea kgodišo ya tlhompho e tseneletšego le go mo nea tirelo e kgethwa. Ge e ba o be o nyaka go godiša mmuši yo matla, go bonala o be o tla fišegela go mo hlankela le go dira se se bego se tla mo kgahliša. Ka gona, ruri re rata go kgahliša Modimo. Go e na le go fo bolela gore ‘Ke rata bodumedi bja-ka,’ ruri re tla swanelwa ke go kgonthišetša gore borapedi bja rena bo dumelelana le tšeo Modimo a di nyakago.
GO DIRA THATO YA TATE
6 Anke re bale Mateo 7:21-23 gomme re bone ge e ba re ka hlaola lebaka la makgaola-kgang le le bontšhago ge e ba borapedi ka moka bo amogelega go Modimo. Jesu o itše: “Mmušong wa maxodimo xo ka se kê xwa tsêna bao bohle, ba e rexo xe ba ra Nna, ba re: Morêna! Morêna! Xo tlo tsêna ba ba diraxo thatô ya Tate wa maxodimong. Ké ba bantši, ka mohla woo bà tl’o xo nthêra ba re: Morêna! Morêna! A xa ra ka ra porofeta ka leina la xaxo? A xa ra ka ra lêlêka meôya e mebe [dibopiwa tše kgopo tša moya] ka leina [la] xaxo? A xa ra ka ra dira matete ka leina la xaxo? Ké mo Nna ke tl’o xo fetola ka la-ka ka re: Xa ke ešo ka ba ka Le tseba; ntloxeleng lena ba-dira-bokxôpô!”
7 Go amogela Jesu Kriste e le Morena ke gabohlokwa borapeding bja therešo. Eupša go be go tla ba go hlaela se sengwe borapeding bja bontši bja ba ba ipolelago gore ke barutiwa ba Jesu. O boletše gore ba bangwe ba be ba tla dira “matete,” bjalo ka tšeo go thwego ke diphodišo tša mohlolo. Lega go le bjalo, ba be ba tla palelwa ke go dira seo Jesu a itšego se bohlokwa. Ba be ba tla be ba sa ‘dire thato ya Tatagwe.’ Ge e ba re nyaka go kgahliša Modimo, re swanetše go ithuta seo thato ya Tate e lego sona gomme re e dire.
TSEBO E NEPAGETŠEGO—KE TŠHIRELETŠO
8 Go dira thato ya Modimo go nyaka tsebo e nepagetšego ya go tseba Jehofa Modimo le Jesu Kriste ka bobedi. Tsebo e bjalo e iša bophelong bjo bo sa felego. Ka gona-ge, ka moka ga rena re tla rata go tšeela godimo taba ya go hwetša tsebo e nepagetšego Lentšung la Modimo, e lego Beibele. Ba bangwe ba bolela gore ga go nyakege gore re tshwenyege ge feela re botega e bile re fišegela borapedi bja rena. Ba bangwe ba re, ‘Ge o e-na le tsebo e nyenyane go letelwa mo gonyenyane go wena.’ Lega go le bjalo, Beibele e re kgothaletša go oketša tsebo ya go tseba Modimo le merero ya gagwe.—Ba-Efeso 4:13; Ba-Filipi 1:9; Ba-Kolose 1:9.
9 Tsebo e bjalo ke tšhireletšo malebana le go šilafatšwa ga borapedi bja rena. Moapostola Paulo o boletše ka sebopiwa se itšego sa moya se se ikgakantšhago se itira “Morongwa wa seetša.” (2 Ba-Korinthe 11:14) Ka ge se ikgakantšha, sebopiwa se sa moya—Sathane—se leka go re aroša gore re dire dilo tše di fapanego le thato ya Modimo. Dibopiwa tše dingwe tša moya tše di dirišanago le Sathane le tšona di be di dutše di šilafatša borapedi bja batho, ka gobane Paulo o itše: “Didimo tše ba ntlê ba di diraxo bà di dirêla diriti tše mpe [“batemona,” NW]; xa ba di direle Modimo.” (1 Ba-Korinthe 10:20) Mohlomongwe ba bantši ba be ba nagana gore ba rapela ka tsela e nepagetšego, gaešita le ge ba be ba sa dire seo Modimo a bego a se nyaka. Ba be ba arošwa gore ba wele borapeding bjo bo sa hlwekago bja maaka. Re tla ithuta mo gontši ka Sathane le batemona ka morago, eupša manaba a a Modimo ruri a be a dutše a šilafatša borapedi bja batho.
10 Ge e ba o be o tseba gore motho yo mongwe o tšhetše mpholo ka boomo ka meetseng a gago, na o be o ka tšwela pele o a nwa? Ruri o be o tla gata mogato gatee-tee gore o hwetše mothopo wa meetse a šireletšegilego a sekilego. Ee, tsebo e nepagetšego ya Lentšu la Modimo e re hlama gore re lemoge bodumedi bja therešo le gore re gane ditšhila tše di dirago gore borapedi e be bjo bo sa amogelegego go Modimo.
MELAO YA BATHO E LE DITHUTO
11 Ge Jesu a be a le lefaseng, ba-Juda ba bantši ba be ba sa dire dilo go ya ka tsebo e nepagetšego ya go tseba Modimo. Ka go rialo ba ile ba lahlegelwa ke sebaka sa go ba le boemo bjo bo hlwekilego pele ga Jehofa. Paulo o ngwadile mabapi le bona gore: “Xobane nna nka ba hlatsêla ka re ba fišexetšwe Modimo; fêla, ba hlôka temoxô.” (Ba-Roma 10:2) Ba be ba ikgethela tsela yeo ba rapelago Modimo ka yona go e na le go theetša seo a bego a se bolela.
12 Mathomong ba-Isiraele ba be ba latela bodumedi bjo bo sekilego bjo bo laetšwego ke Modimo, eupša bo ile bja šilafatšwa ke dithuto le difilosofi tša batho. (Jeremia 8:8, 9; Maleaki 2:8, 9; Luka 11:52) Gaešita le ge baetapele ba bodumedi ba ba-Juda ba ba tsebjago e le Bafarisei ba be ba nagana gore borapedi bja bona bo be bo amogelega go Modimo, Jesu o ile a ba botša gore: “Jesaya ó porofetile xa-botse à e-ra bô-lena baikaketši, xe a ngwala a re: Sethšaba sé se nthêta ka melomo, mola dipelo tša bôná di le kxolê le Nna. Xe ba mpoifa e fo ba lefêla, ba ruta thutô ya ma-laya-batho [“melao ya batho e le dithuto,” NW].”—Mareka 7:6, 7.
13 Na go ka direga gore re ka ba re dira bjalo ka ge Bafarisei ba dirile? Se se be se ka direga ge nkabe re latela meetlo ya bodumedi yeo re e rutilwego go e na le go hlahloba seo Modimo a se boletšego mabapi le borapedi. Ge a be a lemoša ka kotsi yona ye, Paulo o ngwadile gore: “Môya ó boletše xwa kwala, wa re mehleng e tl’o xo tla ba bangwê ba tlo hlanoxêla tumêlô, ba ya le meôya ya xo fora batho, ba ya le dithutô tša meôya e mebe.” (1 Timotheo 4:1) Ka gona ga se gwa lekana go fo nagana gore borapedi bja rena bo kgahliša Modimo. Go swana le mosadi wa mo-Samaria yo a ilego a gahlana le Jesu, re ka ba re hweditše tsela ya rena ya go rapela go batswadi ba rena e le bohwa. Eupša re swanetše go kgonthišetša gore re dira dilo tše di amogelwago ke Modimo.
ITIŠE MALEBANA LE GO KGOPIŠA MODIMO
14 Ge e ba re sa hlokomele, re ka dira selo se se sa amogelegego go Modimo. Ka mohlala, moapostola Johane o ile a wela maotong a morongwa ‘gore a mo khunamele.’ Eupša morongwa o ile a lemoša ka gore: “O k’o lesê tšeo! Nna ke mohlanka bo-ka wêna le bana beno ba ba naxo le bohlatse bya Jesu. Khunamêla Modimo.” (Kutollo 19:10) Ka gona na o bona go nyakega ga go kgonthišetša ge e ba borapedi bja gago bo sa šilafatšwa ke mohuta le ge e le ofe wa borapedi bja diswantšho?—1 Ba-Korinthe 10:14.
15 Ge Bakriste ba bangwe ba be ba thoma go dira meetlo ya bodumedi yeo e bego e sa kgahliše Modimo, Paulo o ile a botšiša gore: “Le re’ng xe Le boêla dithutô-thutwaneng tšela tša mathômô tše di fôkôlaxo, tše e lexo thšexo, la rata xo boêla la ba bahlanka ka tšôna? A Le rata xo ilêla matšatši le dikxwedi le mabaka le nywaxa? Nna ke a boifa xore mo xo lena ke itapišeditše lefêla.” (Ba-Galatia 4:8-11) Batho bao ba be ba hweditše tsebo ya go tseba Modimo eupša ba dira phošo ka morago ka go boloka meetlo ya bodumedi le matšatši a makgethwa ao a bego a sa amogelege go Jehofa. Go etša ge Paulo a boletše, re swanetše go ‘dula re kgonthišetša se se amogelegago go Morena.’—Ba-Efeso 5:10, NW.
16 Re swanetše go kgonthišetša gore re phema matšatši a maikhutšo a bodumedi le meetlo e mengwe yeo e robago melao ya Modimo ya motheo. (1 Ba-Thesalonika 5:21) Ka mohlala, Jesu o boletše ka balatedi ba gagwe gore: “Bôná xa se ba [“karolo ya,” NW] lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase.” (Johane 17:16) Na bodumedi bja gago bo tswakane le ditirelo le matšatši a maikhutšo a robago melao ya motheo ya boema-gare mabapi le ditaba tša lefase le? Goba na bakgomaredi ba bodumedi bja gago ka dinako tše dingwe ba tšea karolo meetlong le menyanyeng yeo e ka akaretšago boitshwaro bjo bo swanago le bjo bo hlalositšwego ke moapostola Petro? O ngwadile gore: “Xobane xa xo sa nyakwa tša mehla ye e fetilexo, tša xe re sa dira tše di ratwaxo ke ba-ntlê tša xo kêka le maiphsinô le dikxanyoxô le botaxwa le bohori le xo nwa, le mekxwa ye e rônaxo ya xo dirêla medimo e šele.”—1 Petro 4:3.
17 Moapostola Johane o gateletše go nyakega ga go phema mekgwa le ge e le efe e bonagatšago moya wa lefase la go se boife Modimo le le re dikologilego. Johane o ngwadile gore: “Le se kê la rata lefase le tše lefaseng; xe motho a rata lefase, leratô la Tata wešo xa le xôna mo xo Yêna. Xobane tšohle tše lefaseng, e lexo kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša, xa di tšwe xo Tata wešo, di tšwa lefaseng. Xomme lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna. E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.” (1 Johane 2:15-17) Na o lemogile gore ba ba “diraxo tše Modimo a di rataxo” ba tla dula ba le gona go ya go ile? Ee, ge e ba re dira thato ya Modimo e bile re phema mediro e bonagatšago moya wa lefase le, re ka ba le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego!
BOLOKA DITEKANYETŠO TŠA MODIMO TŠE DI PHAGAMEGO
18 Modimo o nyaka ba ba bolokago ditekanyetšo tša gagwe tše di phagamego tša boitshwaro e le barapedi ba gagwe. Ba bangwe kua Korinthe ya kgale ba ile ba nagana ka mo go fošagetšego gore Modimo o be a tla kgotlelela boitshwaro bjo bo gobogilego. Re ka bona kamoo ba bego ba fošitše ka gona ka go bala 1 Ba-Korinthe 6:9, 10. Ge e ba re tla rapela Modimo ka tsela e amogelegago, re swanetše go mo kgahliša ka polelo le ka ditiro. Na sebopego sa borapedi bja gago se go dira gore o kgone go dira seo?—Mateo 15:8; 23:1-3.
19 Ditirišano tša rena le batho ba bangwe le tšona di swanetše go bonagatša ditekanyetšo tša Modimo. Jesu Kriste o re kgothaleditše go swara ba bangwe ka tsela yeo re tlago go rata gore ba re sware ka yona, ka gobane se ke karolo ya borapedi bja therešo. (Mateo 7:12) Ela hloko seo a se boletšego le ka go bontšha lerato la borwarre: “Seo bohle ba tl’o xo tseba ka sôna xe Le le barutiwa ba-ka, ké xe Le na le leratanô.” (Johane 13:35) Barutiwa ba Jesu ba swanetše go ratana gomme ba dire se se lokilego go barapedi-gotee le bona le ba bangwe.—Ba-Galatia 6:10.
BORAPEDI BJA MOYA KA MOKA
20 O ka ba o nyaka go rapela Modimo ka tsela e amogelegago ka pelong ya gago. Ge e ba go le bjalo, o swanetše go ba le pono ya Jehofa ka borapedi. Morutiwa Jakobo o ile a gatelela gore pono ya Modimo ke yona e lego bohlokwa, e sego ya rena. Jakobo o itše: “Borapedi byo Modimo Tata-wešo a bônaxo bò se na thšila le senyalô, ké xo hlôla dišuana le bahlôlôxadi mahlokong a bôná, le xo itôta xore lefase le se Xo thšilafatšê.” (Jakobo 1:27) Yo mongwe le yo mongwe wa rena yo a nago le kganyogo ya go kgahliša Modimo o swanetše go hlahloba borapedi bja gagwe go kgonthišetša gore ga se bja šilafatšwa ke mekgwa ya go se boife Modimo goba gore ga re tlogele selo se sengwe seo a se lebelelago e le sa bohlokwa.—Jakobo 1:26.
21 Ke feela borapedi bjo bo hlwekilego bja moya ka moka bjo bo kgahlišago Jehofa. (Mateo 22:37; Ba-Kolose 3:23) Ge setšhaba sa Isiraele se be se nea Modimo se senyenyane go seo o itše: “Morwa ó xodiša rr’axwe; molata ó boifa mong wa xaxwe. Byale, Nna kè le tata-weno, ke xodišwa kae? Kè le Mong wa lena, ke boifya kae?” Ba be ba kgopiša Modimo ka go mo neela diphoofolo tše di foufetšego, tše di fokolago le tše di babjago e le sehlabelo, gomme o ile a gana ditiro tše bjalo tša borapedi. (Maleaki 1:6-8) Jehofa o swanelwa ke sebopego se se sekilego kudu sa borapedi gomme o amogela feela boineelo bjo bo feletšego.—Ekisodo 20:5, NW; Diema 3:9; Kutollo 4:11.
22 Mosadi wa mo-Samaria yo a boletšego le Jesu go bonala a be a kgahlegela go rapela Modimo ka tsela e amogelwago ke Modimo. Ge e ba re e-na le kganyogo yeo, re tla phema dithuto le mekgwa ka moka e šilafetšego. (2 Ba-Korinthe 6:14-18) Go e na le moo, re tla katanela go hwetša tsebo e nepagetšego ya go tseba Modimo le go dira thato ya gagwe. Re tla kgomarela ka go tia melao ya gagwe bakeng sa borapedi bjo bo amogelegago. (1 Timotheo 2:3, 4) Dihlatse tša Jehofa di katanela go dira sona seo, gomme di go kgothaletša ka borutho gore o kopanele le tšona go rapeleng Modimo “ka môya le ka xo rereša.” (Johane 4:24) Jesu o itše: “Tate ó nyaka ba ba Mo rapêlaxo ka mokxwa woo.” (Johane 4:23) Go holofelwa gore o motho yo bjalo. Go swana le mosadi yola wa mo-Samaria, ga go pelaelo gore o tla rata go hwetša bophelo bjo bo sa felego. (Johane 4:13-15) Eupša o bona batho ba tšofala le go hwa. Kgaolo e latelago e hlalosa lebaka.
HLAHLOBA TSEBO YA GAGO
Modimo o amogela borapedi bja mohuta mang, go etša ge go bontšhitšwe go Johane 4:23, 24?
Re ka lemoga bjang ge e ba Modimo a kgahlišwa ke meetlo e itšego le menyanya?
Tše dingwe tše di nyakegago bakeng sa borapedi bjo bo amogelegago ke dife?
[Study Questions]
1. Mosadi wa mo-Samaria o be a nyaka go tseba eng ka borapedi?
2. Jesu o itše’ng ge a be a araba mosadi wa mo-Samaria?
3. (a) Ke ka baka la’ng ba-Samaria ba be ba sa tsebe Modimo gabotse? (b) Ba-Juda ba ba botegago le ba bangwe ba be ba ka tseba Modimo bjang?
4. Go ya ka Jesu, ba-Juda le ba-Samaria ka bobedi ba be ba tla swanelwa ke go dira’ng gore borapedi bja bona e be bjo bo amogelegago go Modimo?
5. (a) “Borapedi” bo bolela’ng? (b) Re swanetše go dira’ng ge e ba re nyaka gore Modimo a amogele borapedi bja rena?
6, 7. Ke ka baka la’ng Jesu a sa amogele ba bangwe ba ba ipolelago gore ke barutiwa ba gagwe?
8. Ge e ba re tla dira thato ya Modimo, go nyakega’ng gona re swanetše go phema dikgopolo dife tše di fošagetšego?
9. Tsebo e nepagetšego e re šireletša bjang, gona ke ka baka la’ng re nyaka tšhireletšo e bjalo?
10. O be o tla dira’ng ge nkabe motho yo mongwe a tšhetše mpholo ka boomo ka meetseng a gago, gona tsebo e nepagetšego ya Lentšu la Modimo e re hlama gore re dire eng?
11. Molato e be e le eng ka borapedi bja ba-Juda ba bantši?
12. Ke eng se se ilego sa šilafatša borapedi bja Isiraele, gona mafelelo e bile afe?
13. Ke bjang re ka dirago bjalo ka ge Bafarisei ba dirile?
14, 15. Gaešita le ge e ba re e-na le tsebo e itšego ya thato ya Modimo, ke ka baka la’ng re swanetše go ela hloko?
16. Johane 17:16 le 1 Petro 4:3 di re thuša bjang go lemoga ge e ba matšatši a maikhutšo le meetlo di kgahliša Modimo?
17. Ke ka baka la’ng re swanetše go phema selo le ge e le sefe se se bonagatšago moya wa lefase?
18. Ba-Korinthe ba bangwe ba be ba fošitše bjang mabapi le boitshwaro, gona re swanetše go ithuta’ng go se?
19. Borapedi bja therešo bo kgoma bjang tsela yeo re swarago ba bangwe ka yona?
20, 21. (a) Modimo o nyaka borapedi bja mohuta mang? (b) Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a gana borapedi bja Isiraele mehleng ya Maleaki?
22. Ge e ba re nyaka gore Modimo a amogele borapedi bja rena, re tla phema eng gomme re tla dira’ng?