Kgaolo 18
Itirele Pakane Ya Go Hlankela Modimo Ka Mo Go Sa Felego
ANKE o akanye o eme mojakong o notletšwego o lebišago ka phapošing e nago le lehumo le legolo. Anke re re motho yo a neilwego tshwanelo o go neile senotlelo gomme a go botša gore o itšeele dilo tše tša bohlokwa. Senotlelo seo se ka se ke sa go hola ge e ba o sa se diriše. Ka mo go swanago, o swanetše go diriša tsebo gore e go hole.
2 Se ke sa therešo ka mo go kgethegilego ka tsebo ya go tseba Modimo. Ka kgonthe, tsebo e nepagetšego ya go tseba Jehofa Modimo le Jesu Kriste e bolela bophelo bjo bo sa felego. (Johane 17:3) Lega go le bjalo, tebelelo yeo e ka se ke ya thabelwa ka go fo ba le tsebo. Go etša ge o be o tla diriša senotlelo se bohlokwa, o swanetše go diriša tsebo ya go tseba Modimo bophelong bja gago. Jesu o itše ba ba dirago thato ya Modimo ba tla ‘tsena mmušong.’ Batho ba bjalo ba tla ba le tokelo ya go hlankela Modimo ka mo go sa felego!—Mateo 7:21; 1 Johane 2:17.
3 Ka morago ga go ithuta seo thato ya Modimo e lego sona, ke gabohlokwa go e dira. O nagana gore thato yeo ya Modimo go wena ke eng? E ka akaretšwa gabotse ka mantšu a: Ekiša Jesu. Petro wa Pele 2:21 e re botša gore: “Ké sôna se Le bileditšwexo sôna; xobane le Kriste ó tlaišitšwe ka ’baka la lena, a ba kêta-pele ya lena, xore Le tšeê ka mohlala wa xaxwe.” Ka gona, gore o dire thato ya Modimo o swanetše go latela mohlala wa Jesu kgaufsi ka mo go kgonegago. Yeo ke tsela yeo o dirišago tsebo ya go tseba Modimo ka yona.
KAMOO JESU A DIRIŠITŠEGO TSEBO YA GO TSEBA MODIMO KA GONA
4 Jesu Kriste o tsebela Modimo kgaufsi kudu go feta kamoo ba bangwe ba mo tsebago ka gona. O phetše le go šoma gotee le Jehofa Modimo legodimong ka nywaga e mentši pele ga ge a e-tla lefaseng. (Ba-Kolose 1:15, 16) Ka gona Jesu o ile a dira’ng ka tsebo yeo ka moka? O be a sa kgotsofatšwe ke go fo ba le yona. Jesu o ile a e phelela. Ke ka baka leo a bego a le botho gakaakaa, a sa fele pelo e bile a e-na le lerato ditirišanong tša gagwe le magagabo. Ka go rialo Jesu o be a ekiša Tatagwe wa legodimong e bile a dira ka go dumelelana le tsebo ya gagwe ya ditsela tša Jehofa le semelo sa gagwe.—Johane 8:23, 28, 29, 38; 1 Johane 4:8.
5 Tsebo yeo Jesu a bego a e-na le yona gape e ile ya mo tutueletša go gata mogato wa makgaola-kgang. O ile a tla Nokeng ya Jorodane a e-tšwa Galilea, moo Johane a ilego a mo kolobeletša gona. (Mateo 3:13-15) Kolobetšo ya Jesu e be e swantšhetša’ng? Ka ge e be e le mo-Juda, o be a belegetšwe setšhabeng se se bego se ineetše go Modimo. Ka gona, Jesu o be a ineetše go tloga matswalong. (Ekisodo 19:5, 6) Ka go tla go kolobetšwa, o be a itliša go Jehofa go dira seo Modimo a bego a rata gore a se dire ka nako yeo. (Ba-Hebere 10:5, 7) Le gona Jesu o ile a phelela se se bolelwago ke kolobetšo ya gagwe. O ile a ikgafa tirelong ya Jehofa, a abelana tsebo ya go tseba Modimo le batho ka sebaka se sengwe le se sengwe. Jesu o be a thabela go dira thato ya Modimo, a ba a bolela gore se se be se swana le dijo go yena.—Johane 4:34.
6 Jesu o be a lemoga ka mo go tletšego gore go dira thato ya Jehofa go be go tla mo nyaka mo gontši kudu—gore go be go tla ba gwa mo amoga bophelo bja gagwe. Lega go le bjalo, Jesu o ile a ikgafa, a bea dinyakwa tša gagwe ka noši boemong bja bobedi. Go dira thato ya Modimo go be go e-tla pele ka mehla. Tabeng ye, re ka latela bjang mohlala wa Jesu o phethagetšego?
MEGATO E IŠAGO BOPHELONG BJO BO SA FELEGO
7 Go fapana le Jesu, ga se ra phethagala gomme re ka fihla ntlheng ya go kolobetšwa feela ka morago ga go gata megato e mengwe e bohlokwa. Se se thoma ka go amogela tsebo e nepagetšego ya go tseba Jehofa Modimo le Jesu Kriste ka dipelong tša rena. Go dira se go re dira gore re bontšhe tumelo gomme re be le lerato le le tseneletšego la go rata Modimo. (Mateo 22:37-40; Ba-Roma 10:17; Ba-Hebere 11:6) Go itumelelanya le melao ya Modimo, melao ya gagwe ya motheo le ditekanyetšo tša gagwe go swanetše go re tutueletša go itshola, re bontšhe go nyama ka tsela ya go boifa Modimo ka baka la dibe tša rena tša nakong e fetilego. Se se lebiša tshokologong, ke gore, go furaleleng le go tlogeleng tsela le ge e le efe e fošagetšego yeo re bego re e latela ge re be re se na tsebo ya go tseba Modimo. (Ditiro 3:19) Ruri, ge e ba re sa dutše re dira sebe se itšego ka sephiring go e na le go dira se se lokilego, gona ga se ra sokologa e le ka kgonthe e bile ga re fore Modimo. Jehofa o lemoga boikaketši ka moka.—Luka 12:2, 3.
8 Bjale ka ge o be o dutše o amogela tsebo ya go tseba Modimo, na ga se mo go swanetšego go lebelela ditaba tša moya ka tsela yeo e go kgomago kudu? Mohlomongwe o fišegela go botša meloko ya gago, bagwera le ba bangwe seo o ithutago sona. Ge e le gabotse, o ka ba o be o šetše o dira seo go fo swana le ge Jesu a ile a abelana ditaba tše di lokilego le ba bangwe maemong a sa rulaganyetšwago. (Luka 10:38, 39; Johane 4:6-15) O ka ba o nyaka go dira mo go oketšegilego mo nakong ye. Bagolo ba Bakriste ba tla thabela go boledišana le wena e le gore ba bone ge e ba o swanelegela e bile o kgona go tšea karolo modirong wa ka mehla wa Dihlatse tša Jehofa wa go bolela ka Mmušo. Ge e ba go le bjalo, bagolo ba tla dira dithulaganyo tša gore o ye le Hlatse bodireding. Barutiwa ba Jesu ba ile ba latela ditaelo tša gagwe e le gore ba phethe bodiredi bja bona ka tsela e rulagantšwego. (Mareka 6:7, 30; Luka 10:1) O tla holwa ke thušo e swanago ge o dutše o tšea karolo go gašeng molaetša wa Mmušo ka ntlo le ntlo le ka ditsela tše dingwe.—Ditiro 20:20, 21, NW.
9 Go bolela ditaba tše di lokilego go batho ba mehuta ka moka tšhemong ya phuthego ke tsela ya go hwetša ba ba sekametšego go lokeng gomme go gare ga mediro e mebotse yeo e bontšhago gore o na le tumelo. (Ditiro 10:34, 35; Jakobo 2:17, 18, 26) Go ba gona ka mehla dibokeng tša Bokriste le go tšea karolo ka mo go nago le morero modirong wa boboledi le tšona ke ditsela tša go bontšha gore o itshotše gomme o sokologile, bjale o ikemišeditše go phela ka go dumelelana le tsebo ya go tseba Modimo. Mogato o latelago o swanetšego ke ofe? Ke go ineela go Jehofa Modimo. Se se bolela gore ka thapelo e tšwago pelong, o botša Modimo gore o neela bophelo bja gago ka go rata le ka pelo ka moka go yena gore o dire thato ya gagwe. Ye ke tsela ya go ineela go Jehofa le go amogela joko e botho ya Jesu Kriste.—Mateo 11:29, 30.
KOLOBETŠO—SEO E SE BOLELAGO GO WENA
10 Go ya ka Jesu, bohle bao e bago barutiwa ba gagwe ba swanetše go kolobetšwa. (Mateo 28:19, 20) Ke ka baka la’ng se se nyakega ka morago ga ge o ineetše go Modimo? Ka ge o ineetše go Jehofa, o a tseba gore o a mo rata. Eupša ga go pelaelo gore o tla rata go gata mogato o mongwe gore o tsebiše ba bangwe ka lerato la gago go Modimo. Ee, kolobetšo e go nea sebaka sa go dira gore boineelo bja gago go Jehofa Modimo bo tsebje phatlalatša.—Ba-Roma 10:9, 10.
11 Kolobetšo e humile ka tlhaloso ya seswantšhetšo. Ge o inwa goba “o bolokwa” ka tlase ga meetse, go bjalo ka ge eka o hwile tseleng ya gago ya nakong e fetilego ya go phela. Ge o e-tšwa ka meetseng, go bjalo ka ge eka o tsogela bophelong bjo bofsa bjo bo laolwago ke thato ya Modimo e sego ya gago. Ee, seo ga se bolele gore o ka se sa dira diphošo ka gobane ka moka ga rena ga se ra phethagala, ka go rialo re dira dibe letšatši le letšatši. Lega go le bjalo, o tla ba o tsene tswalanong e kgethegilego le yena ka ge o le mohlanka yo a ineetšego le go kolobetšwa wa Jehofa. Ka baka la go itshola ga gago le go itliša ga gago ka boikokobetšo kolobetšong, Jehofa o ikemišeditše go go lebalela dibe tša gago motheong wa sehlabelo sa Jesu sa topollo. Ka go rialo kolobetšo e lebiša go beng le letswalo le le hlwekilego pele ga Modimo.—1 Petro 3:21.
12 Jesu o laetše balatedi ba gagwe gore ba kolobetše barutiwa ba bafsa “Leineng la Tate le la Morwa le la Môya o mokxêthwa.” (Mateo 28:19) Jesu o be a bolela’ng? Go kolobetšwa “Leineng la Tate” go bontšha gore motho yo a kolobetšwago o amogela Jehofa Modimo ka pelo ka moka e le Mmopi le Kgoši e swanetšego ya legohle. (Psalme 36:9; 83:18, NW; Mmoledi 12:1) Go kolobetšwa ‘leineng la Morwa’ go bolela gore motho o amogela Jesu Kriste—kudu-kudu sehlabelo sa Gagwe sa topollo—e le tsela e nnoši ya phologo e lokišeditšwego ke Modimo. (Ditiro 4:12) Go kolobetšwa ‘leineng la moya o mokgethwa’ go bolela gore motho yo a kolobetšwago o lemoga moya o mokgethwa wa Jehofa goba matla a šomago e le sedirišwa sa Modimo sa go phetha merero ya Gagwe le sa go matlafatša bahlanka ba Gagwe gore ba dire thato ya Gagwe ya go loka, ba dirišana le mokgatlo wa Gagwe o hlahlwago ke moya.—Genesi 1:2; Psalme 104:30; Johane 14:26; 2 Petro 1:21.
NA O ITOKIŠEDITŠE KOLOBETŠO?
13 Ka ge kolobetšo e bolela mo gontši gakaalo e bile e le tiragalo e bohlokwa kudu bophelong bja motho, na ke mogato wo o swanetšego go o boifa? Le gatee! Gaešita le ge phetho ya go kolobetšwa e sa swanela go tšewa gabohwefo, ga go pelaelo gore ke ya bohlale kudu yeo o ka e dirago.
14 Kolobetšo e nea bohlatse bja kgetho ya gago ya go hlankela Jehofa Modimo. Nagana ka batho bao o kopanago le bona. Ka tsela e itšego, na yo mongwe le yo mongwe wa bona ga a hlankele mong wa gagwe? Ba bangwe ba hlankela mahumo. (Mateo 6:24) Ba bangwe ba phegelela modiro wa bona ka mafolofolo goba ba itlhankela ka go dira gore go kgotsofatša dikganyogo tša bona ka noši e be selo se segolo bophelong. Ba bangwe gape ba hlankela medimo ya maaka. Eupša wena o kgethile go hlankela Modimo wa therešo Jehofa. Ga go na motho yo mongwe yo a bontšhago botho bjo bo bjalo, kwelobohloko le lerato. Modimo o nea batho seriti ka modiro o nago le morero o ba lebišago phologong. O putsa bahlanka ba gagwe ka bophelo bjo bo sa felego. Ruri, go latela mohlala wa Jesu le go gafela Jehofa bophelo bja gago ga se mogato o boifišago. Ge e le gabotse, ke wona o nnoši o kgahlišago Modimo le o nago le tlhaologanyo e phethagetšego.—1 Dikxoši 18:21.
15 Lega go le bjalo, kolobetšo ga se mogato o swanetšego go gatwa ka baka la kgateletšo. Ke taba ya motho ka noši magareng ga gago le Jehofa. (Ba-Galatia 6:4) Ka ge o šetše o tšwetše pele moyeng, mo gongwe o ka ba o ile wa ipotšiša gore: “Ke sa dibya ke’ng xo kolobetšwa?” (Ditiro 8:35, 36) Mo gongwe o ka ipotšiša gore, ‘Na kganetšo ya ka lapeng e a nthibela? Na ke sa dutše ke akaretšwa boemong bjo itšego bjo e sego bja Mangwalo goba mokgweng wa sebe? Na e ka ba e le gore ke boifa go lahlegelwa ke kamogelo setšhabeng?’ A ke mabaka a mangwe ao a swanetšego go naganišišwa, eupša a ele ka tlhaologanyo.
16 Ga se ga tlhaologanyo go ela mabaka a sa kgahlišego ka ntle le go nagana ka mehola ya go hlankela Jehofa. Ka mohlala, akanya ka taba ya kganetšo ya ka lapeng. Jesu o holofeditše gore gaešita le ge barutiwa ba gagwe ba lahlegetšwe ke meloko ka baka la go mo latela, ba be ba tla hwetša lapa le legolo la moya. (Mareka 10:29, 30) Badumedi-gotee ba ba tla go bontšha lerato la borwarre, ba go thuša go kgotlelela tlaišo gomme ba go thekga tseleng e yago bophelong. (1 Petro 5:9) Bagolo ba phuthego ba ka go thuša ka mo go kgethegilego gore o lebeletšane ka katlego le mathata gotee le go fenya ditlhohlo tše dingwe ka katlego. (Jakobo 5:14-16) Ge e le ka go lahlegelwa ke kamogelo lefaseng le, o ka ipotšiša ka mo go swanetšego gore, ‘Ke eng seo mo gongwe se ka swanago le go amogelwa ke Mmopi wa legohle, e lego se se ka mo dirago gore a thabišwe ke go kgetha ga-ka tsela ya bophelo?’—Diema 27:11.
GO PHELELA BOINEELO BJA GAGO LE KOLOBETŠO
17 Ke gabohlokwa go gopola gore kolobetšo ga se mafelelo a tšwelopele ya gago ya moya. E swaya mathomo a tirelo ya bophelo ka moka go Modimo o le modiredi yo a kgethilwego le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Gaešita le ge kolobetšo e le ya bohlokwa kudu, ga se kgonthišetšo ya phologo. Jesu ga se a re: ‘Mang le mang yo a kolobetšwago o tla phološwa.’ Go e na le moo o itše: “E a tl’o xo tiišetša xo fihla bofelong, ké yêna a tl’o xo phološwa.” (Mateo 24:13) Ka gona, ke gabohlokwa gore o tsome Mmušo wa Modimo pele ka go o dira selo se segolo seo o tshwenyegilego ka sona bophelong bja gago.—Mateo 6:25-34.
18 Gore o kgotlelele tirelong ya gago go Jehofa, o tla rata go ipeela dipakane tša moya. Pakane e nngwe e swanetšego ke go oketša tsebo ya gago ya go tseba Modimo ka thuto ya motho ka noši ya Lentšu la gagwe. Rulaganyetša mmalo wa Beibele wa letšatši le letšatši. (Psalme 1:1, 2) E-ba gona dibokeng tša Bokriste ka mehla, ka gobane bogwera bjo o bo hwetšago moo bo tla thuša go go nea matla a moya. Ke ka baka la’ng wena ka noši o sa ipeele pakane ya go nea ditlhaloso dibokeng tša phuthego, ka go rialo o rete Jehofa le go nyaka go aga ba bangwe? (Ba-Roma 1:11, 12) Pakane e nngwe e tla ba go humiša dithapelo tša gago.—Luka 11:2-4.
19 Ge e ba o tla phelela se se bolelwago ke kolobetšo ya gago, o swanetše go dula o šeditše seo o se dirago, o dumelele moya o mokgethwa wa Modimo gore o tšweletše dika tše bjalo ka lerato, lethabo, khutšo, kgotlelelo, botho, go loka, tumelo, boleta le boitshwaro ka go wena. (Ba-Galatia 5:22, 23; 2 Petro 3:11) Gopola, Jehofa o nea moya wa gagwe o mokgethwa go bohle ba ba o rapelelago e bile ba mo kwa e le bahlanka ba gagwe ba ba botegago. (Luka 11:13; Ditiro 5:32) Ka gona rapela Modimo bakeng sa moya wa gagwe gomme o mo kgopele gore a go thuše go bontšha dika tše di mo kgahlišago. Dika tše bjalo di tla bonagala kudu polelong ya gago le boitshwarong ge o dutše o arabela tutuetšong ya moya wa Modimo. Ee, motho yo mongwe le yo mongwe ka phuthegong ya Bokriste o katanela go hlagolela “motho e mofsa” e le gore a swane kudu le Kriste. (Ba-Kolose 3:9-14) Yo mongwe le yo mongwe o lebeletšana le ditlhohlo tše di fapanego ge a dira se ka gobane re megatong e fapanego ya tšwelopele ya moya. Ka ge o sa phethagala, o swanetše go katanela go ba le semelo se se swanago le sa Kriste. Eupša le ka mohla o se ke wa nolega moko tabeng ye, ka gobane go kgonega ka thušo ya Modimo.
20 Gare ga dipakane tša gago tša moya go swanetše go ba le ya go ekiša mohlala wa Jesu wa lethabo kgaufsi kudu. (Ba-Hebere 12:1-3) O be a rata bodiredi. Ge e ba o e-na le tokelo ya go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo, gona o se ke wa o dumelela gore o fetoge mokgwa feela o tlwaelegilego. Tsoma go hwetša kgotsofalo go ruteng ba bangwe ka Mmušo wa Modimo go etša ge Jesu a dirile. Diriša tlhahlo yeo phuthego e e neago bakeng sa go go thuša go kaonefatša o le morutiši. Kgonthišega gore Jehofa a ka go nea matla a go phetha bodiredi bja gago.—1 Ba-Korinthe 9:19-23.
21 Motho yo a ineetšego le go kolobetšwa yo a katanelago ka potego go latela Jesu ke yo a kgethegilego go Modimo. Jehofa o hlahloba dipelo ka moka tše dimilione tše dikete tša batho gomme o tseba kamoo batho ba bjalo ba kgethologilego ka gona. O ba lebelela e le mahumo, “matsaka.” (Hagai 2:7) Diporofeto tša Beibele di bontšha gore Modimo o lebelela ba bjalo e le ba ba swaetšwego go phologa go phethwa ga kahlolo ya gagwe yeo e tlago go tloga e tlela tshepedišo ye e kgopo ya dilo. (Hesekiele 9:1-6; Maleaki 3:16, 18) Na o ‘hlaoletšwe bophelo bjo bo sa felego’? (Ditiro 13:48) Na o na le kganyogo e tšwago pelong ya go swawa o le yo a hlankelago Modimo? Boineelo le kolobetšo ke karolo ya leswao leo, gomme ke tša bohlokwa bakeng sa phologo.
22 Ka morago ga Meetse-fula a lefase ka moka, Noage le lapa la gagwe ba ile ba tšwa ka arekeng ba tsena lefaseng le le hlwekišitšwego. Ka mo go swanago lehono, “lešaba le lexolo” le le dirišago tsebo ya go tseba Modimo maphelong a lona gomme la amogelwa ke Jehofa le na le tebelelo ya go phologa bofelo bja tshepedišo ye e kgopo ya dilo le go thabela bophelo bjo bo sa felego lefaseng le le hlwekišeditšwego sa ruri. (Kutollo 7:9, 14) Bophelo bjoo bo tla ba bjang?
HLAHLOBA TSEBO YA GAGO
Jehofa o nyaka gore o diriše tsebo ya gago ya go mo tseba bjang?
Megato e mengwe e išago kolobetšong ke efe?
Ke ka baka la’ng kolobetšo e se mafelelo eupša e le mathomo?
Re ka phelela bjang boineelo bja rena le kolobetšo?
[Study Questions]
1, 2. Go nyakega’ng ka ntle le go ba le tsebo ya go tseba Modimo?
3. Thato ya Modimo bakeng sa rena ke eng?
4. Ke ka baka la’ng Jesu a tseba mo gontši gakaakaa ka Jehofa, gona o dirišitše bjang tsebo ye?
5. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a kolobetšwa, gona o pheletše bjang se se bolelwago ke kolobetšo ya gagwe?
6. Jesu o ile a ikgafa ka tsela efe?
7. Ke megato efe e mengwe yeo motho a swanetšego go e gata gore a swanelegele kolobetšo?
8. Ke kgato efe yeo o swanetšego go e tšea ge e ba o kganyoga go tšea karolo modirong wa go bolela ka Mmušo?
9. Motho o ineela bjang go Modimo, gona boineelo bo kgoma bjang bophelo bja motho?
10. Ke ka baka la’ng o swanetše go kolobetšwa ka morago ga ge o ineetše go Jehofa?
11. Kolobetšo e bolela’ng?
12. Go bolela’ng go kolobetšwa (a) “Leineng la Tate”? (b) ‘leineng la Morwa’? (c) ‘leineng la moya o mokgethwa’?
13, 14. Ke ka baka la’ng re sa swanela go boifa go kgetha go hlankela Jehofa Modimo?
15. Mapheko a mangwe a tlwaelegilego bakeng sa kolobetšo ke afe?
16. O tla holwa bjang ke go hlankela Jehofa?
17. Ke ka baka la’ng o swanetše go lebelela kolobetšo e le mathomo go e na le mafelelo?
18. Dipakane tše dingwe tše di swanetšego go phegelelwa ka morago ga kolobetšo ke dife?
19. Moya o mokgethwa o ka go thuša go bontšha dika dife?
20. O ka ekiša Jesu ka ditsela dife bodireding?
21. (a) Re tseba bjang gore Jehofa o lebelela batho ba ba kolobeditšwego ba ba botegago e le ba bohlokwa? (b) Ke eng se se bontšhago gore kolobetšo ke ya bohlokwa bakeng sa go phologa ga rena go phethwa ga kahlolo ya Modimo tshepedišong ye e kgopo ya dilo?
22. “Lešaba le lexolo” le ka fagahlela ditebelelo dife?
[Seswantšho go letlakala 172]
Na o ineetše go Modimo ka thapelo?
[Seswantšho go letlakala 174]
Ke eng se se go thibelago go kolobetšwa?