“Moya o Nyakišiša . . . Dilong tše di Tseneletšego tša Modimo”
“Moya o nyakišiša dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo.”—1 BAKOR. 2:10.
1. Ke tema efe e kgathwago ke moya o mokgethwa yeo Paulo a e gatelelago go 1 Bakorinthe 2:10, gona go rotoga dipotšišo dife?
RURI re leboga go šoma ga moya o mokgethwa wa Jehofa! Mangwalo a bolela ka moya e le mothuši, mpho, hlatse le mophophothedi wa rena. (Joh. 14:16; Dit. 2:38; Baroma 8:16, 26, 27) Moapostola Paulo o gateletše tema e nngwe e bohlokwa yeo moya o mokgethwa o e kgathago ge a be a re: “Moya o nyakišiša dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo.” (1 Bakor. 2:10) Ka kgonthe, Jehofa o diriša moya wa gagwe o mokgethwa go utolla ditherešo tše di tseneletšego tša moya. Na re be re tla kwešiša ditherešo tša merero ya Jehofa ge nkabe e se ka thušo ye? (Bala 1 Bakorinthe 2:9-12.) Lega go le bjalo, go rotoga dipotšišo tše mmalwa: Moya o ‘nyakišiša bjang dilong tše di tseneletšego tša Modimo’? Jehofa o dirišitše bomang go utolla dilo tše lekgolong la pele la nywaga C.E.? Mehleng ya rena, moya o nyakišiša bjang dilong tše di tseneletšego gona ka bomang?
2. Moya o be o tla šoma ka ditsela dife tše pedi?
2 Jesu o bontšhitše gore moya o be o tla šoma ka ditsela tše pedi. Nakwana pele ga ge a ka hwa, o boditše baapostola ba gagwe gore: “Mothuši, e lego moya o mokgethwa woo Tate a tlago go o roma ka leina la-ka, o tla le ruta tšohle le go le gopotša tšohle tšeo ke le boditšego tšona.” (Joh. 14:26) Ka baka leo, moya o mokgethwa e be e tla ba morutiši le mogopotši. Bjalo ka morutiši, o be o tla thuša Bakriste go kwešiša dilo tšeo ba bego ba sa di kwešiše nakong e fetilego. Bjalo ka mogopotši, o be o tla ba thuša go gopola le go diriša gabotse seo se hlalositšwego.
Lekgolong la Pele la Nywaga
3. Ke mantšu afe a Jesu ao a bontšhitšego gore ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ di be di tla utollwa ganyenyane-ganyenyane?
3 Jesu ka boyena o rutile barutiwa ba gagwe ditherešo tše dintši tšeo ba bego ba thoma go di kwa. Lega go le bjalo, ba be ba sa dutše ba swanetše go ithuta mo gontši. Jesu o boditše baapostola gore: “Ke sa na le dilo tše dintši tšeo nka le botšago tšona, eupša ga le kgone go di rwala ga bjale. Lega go le bjalo, ge yoo a fihla, e lego moya wa therešo, o tla le hlahla therešong ka moka.” (Joh. 16:12, 13) Ka gona, Jesu o bontšhitše gore ditherešo tše di tseneletšego tša moya di be di tla utollwa ganyenyane-ganyenyane ka moya o mokgethwa.
4. Ka letšatši la Pentekoste ya 33 C.E., moya o mokgethwa o bile bjang morutiši le mogopotši?
4 Ka letšatši la Pentekoste ya 33 C.E., “moya wa therešo” o ile wa fihla, wa tšhollelwa go Bakriste ba 120 bao ba bego ba bokane kua Jerusalema. Go be go e-na le bohlatse bjo bo bonagalago le bjo go bolelwago ka bjona ka taba ye. (Dit. 1:4, 5, 15; 2:1-4) Barutiwa ba boletše ka maleme a fapa-fapanego “mabapi le matete a Modimo.” (Dit. 2:5-11) Ga bjale e be e le nako ya gore go utollwe selo se sengwe se sefsa. Moporofeta Joele o be a boletše e sa le pele ka go tšhollwa mo ga moya o mokgethwa. (Joele 2:28-32) Babogedi ba be ba bona go phethagala ga se ka tsela yeo e bego e sa letelwa gomme moapostola Petro o ile a etelela pele go hlaloseng tšwelopele ye. (Bala Ditiro 2:14-18.) Ka baka leo, moya o mokgethwa o ile wa ba morutiši wa go hlalosetša Petro gore seo se diragaletšego barutiwa e be e le phethagalo ya boporofeta bjoo bja bogologolo. Le gona moya o ile wa ba mogopotši, ka gobane Petro ga se a tsopola Joele feela eupša gape o tsopotše le dipsalme tše pedi tša Dafida. (Ps. 16:8-11; 110:1; Dit. 2:25-28, 34, 35) Seo bohle bao ba bego ba bokane moo ba se bonego le go se kwa e be e tloga e le dilo tše di tseneletšego tša Modimo.
5, 6. (a) Ka morago ga Pentekoste ya 33 C.E., ke dipotšišo dife tše bohlokwa mabapi le kgwerano e mpsha tšeo di bego di swanetše go arabja? (b) Ditaba tše di be di rotošwa go dirišwa bomang, gona diphetho di be di dirwa bjang?
5 Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba be ba sa dutše ba nyaka go hlalosetšwa ditaba tše dintši. Ka mohlala, go be go e-na le dipotšišo mabapi le kgwerano e mpsha yeo e ilego ya thoma go šoma letšatšing leo la Pentekoste. Na kgwerano e mpsha e be e lekanyeditšwe feela go Bajuda le basokologi ba Bajuda? Na Bantle le bona ba be ba ka amogelwa go yona le go tlotšwa ka moya o mokgethwa? (Dit. 10:45) Na banna ba Bantle ba be ba tla swanelwa ke go thoma ka go bolotšwa gomme ba latele Molao wa Moše? (Dit. 15:1, 5) Tše e be e le dipotšišo tše bohlokwa kudu. Go be go nyakega gore moya wa Jehofa o nyakišiše dilong tše tše di tseneletšego. Lega go le bjalo, o be o tla šoma ka bomang?
6 Dipotšišo tšeo di bego di nyaka dikarabo di be di rotošwa ka bana babo rena bao ba swanelegago. Petro, Paulo le Baranaba ba be ba le sebokeng seo sa sehlopha se bušago gomme ba hlalosa kamoo Jehofa a bego a dutše a swara Bantle bao ba sa bollago. (Dit. 15:7-12) Ka morago ga go hlahloba bohlatse bjo go dirišwa Mangwalo a Seheberu le ka thušo ya moya o mokgethwa, sehlopha se bušago se ile sa dira phetho. Ke moka se ile sa tsebiša diphuthego phetho yeo ka go di ngwalela mangwalo.—Bala Ditiro 15:25-30; 16:4, 5; Baef. 3:5, 6.
7. Ditherešo tše di tseneletšego di ile tša utollwa ka ditsela dife?
7 Ditaba tše dingwe tše dintši di ile tša hlaloswa gabotse mangwalong a buduletšwego a bjalo ka a Johane, Petro, Jakobo le Paulo. Eupša ka morago ga ge Mangwalo a Bakriste a feditšwe, dimpho tša go porofeta le tsebo yeo e tšweletšego ka mohlolo di ile tša fela. (1 Bakor. 13:8) Na moya o be o tla tšwela pele e le morutiši le mogopotši? Na o be o tla tšwela pele o thuša Bakriste go nyakišiša dilong tše di tseneletšego tša Modimo? Boporofeta bo bontšhitše gore o be o tla dira bjalo.
Mehleng ya Bofelo
8, 9. Ke bomang bao ba bego ba tla “taxa” ka temogo ya moya mehleng ya bofelo?
8 Ge a bolela ka mehla ya bofelo, morongwa o boletše e sa le pele gore: “[“Bao ba nago le temogo,” NW] bôna ba tlo taxa byalo ka leratadima; ba ba išitšexo ba bantši xo lokeng ba tlo taxa byalo ka dinaledi ka mehla ya neng le neng. . . . ’Me xwa ata yôna tsebô.” (Dan. 12:3, 4) Ke bomang bao ba bego ba tla ba le temogo gomme ke bomang bao ba bego ba tla taga? Jesu o ile a re nea selo seo se ka re thušago go hwetša karabo papišong ya gagwe ya korong le mefoka. Ge a be a bolela ka “bofelo bja tshepedišo ya dilo,” o itše: “Ka nako yeo baloki ba tla taga bjalo ka letšatši mmušong wa Tatago bona.” (Mat. 13:39, 43) Ge Jesu a be a hlalosa, o boletše ka “baloki” e le “barwa ba mmušo,” e lego Bakriste ba tloditšwego.—Mat. 13:38.
9 Na Bakriste ka moka ba batlotšwa ba be ba tla “taxa”? Ee, ka kgopolo e itšego, ka gobane Bakriste ka moka ba be ba tla tšea karolo boboleding, go direng barutiwa le go aganeng dibokeng. Batlotšwa ba be ba tla bea mohlala. (Sak. 8:23) Lega go le bjalo, go oketša moo, dilo tše di tseneletšego di be di tla utollwa mehleng ya bofelo. Boporofeta bjona bjoo Daniele a bo begilego bo ile bja ‘tlengwa ka lehuto’ go ba go fihla ka nako yeo. (Dan. 12:9) Moya o be o tla nyakišiša dilong tše di tseneletšego bjang le ka bomang?
10. (a) Moya o utolla ditherešo tše di tseneletšego ka bomang mehleng ya bofelo? (b) Hlalosa kamoo ditherešo tša mabapi le tempele e kgolo ya Jehofa ya moya di ilego tša hlaloswa gabotse ka gona.
10 Ge go fihla nako ya go hlalosa taba e itšego dilong tša moya mehleng yeno, moya o mokgethwa o thuša baemedi bao ba ikarabelago ba “mohlanka yo a botegago le wa temogo” ntlong-kgolo ya lefase go lemoga ditherešo tšeo di bego di sa kwešišwe nakong e fetilego. (Mat. 24:45; 1 Bakor. 2:13) Sehlopha se Bušago ka moka se hlahloba ditlhaloso tše di fetošitšwego. (Dit. 15:6) Seo ba ithutago sona, ba a se gatiša gore ba hole batho bohle. (Mat. 10:27) Ge nako e dutše e e-ya, go ka no nyakega tlhaloso e oketšegilego gomme le tšona tše di hlaloswa ka potego.—Bona lepokisi le le rego “Kamoo Moya o Utolotšego Seo Tempele ya Moya e se Bolelago.”
Go Holwa ke Tema Yeo e Kgathwago ke Moya Lehono
11. Bakriste ka moka lehono ba holwa bjang ke tema yeo e kgathwago ke moya o mokgethwa go utolleng dilo tše di tseneletšego tša Modimo?
11 Bakriste ka moka bao ba botegago ba holwa ke tema yeo e kgathwago ke moya o mokgethwa go utolleng dilo tše di tseneletšego tša Modimo. Go swana le Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga, le rena lehono re a ithuta gomme ka morago ra gopola le go diriša tsebišo yeo moya o mokgethwa o re thušago go e kwešiša. (Luka 12:11, 12) Ga re hloke go ba batho bao ba rutegilego kudu gore re kwešiše ditherešo tše di tseneletšego tša moya tšeo di gatišitšwego. (Dit. 4:13) Re ka dira bjang gore re kaonefatše kwešišo ya rena ya dilo tše di tseneletšego tša Modimo? Ela hloko ditšhišinyo tše sego kae.
12. Re swanetše go rapelela moya o mokgethwa neng?
12 Rapelela moya o mokgethwa. Pele ga ge re ka hlahloba taba e itšego ya Mangwalo, re swanetše go thoma ka go rapelela tlhahlo ya moya o mokgethwa. Re swanetše go dira se le ge re le noši goba gaešita le ge nyakišišo ya rena e ka se tšee nako e telele. Ruri topo e bjalo ya boikokobetšo e tla thabiša pelo ya Tatago rena wa legodimong. Bjalo ka ge Jesu a bontšhitše, Jehofa o tla re nea moya wa gagwe o mokgethwa ka bolokologi ge e ba re o kgopela go tšwa pelong.—Luka 11:13.
13, 14. Go lokišeletša diboka go kgatha tema efe go kwešišeng dilo tše di tseneletšego tša Modimo?
13 Lokišeletša diboka. Re hwetša “dijo . . . ka nako e swanetšego” ka sehlopha sa mohlanka. “Mohlanka” o phetha kabelo ya gagwe ka go nea tsebišo e theilwego Mangwalong le ka go rulaganya mananeo a go ithuta le a diboka. Go na le mabaka ao a hlahlobilwego ka šedi le ka kelohloko ao a dirago gore go kgopelwe “mokgatlo wohle wa bana babo rena” gore o hlahlobe tsebišo e itšego. (1 Pet. 2:17; Bakol. 4:16; Juda 3) Re dirišana le moya o mokgethwa ge re dira sohle seo re ka se kgonago go latela ditšhišinyo tšeo di neilwego.—Kut. 2:29.
14 Ge re lokišeletša diboka tša Bokriste, re swanetše go lebelela Mangwalo ao a tsopotšwego gomme re leke go bona kamoo le lengwe le le lengwe le tsenago ka gona tabeng yeo e ahla-ahlwago. Ganyenyane-ganyenyane, mokgwa wo o tla oketša kwešišo ya rena ya Beibele. (Dit. 17:11, 12) Go a lebelela go dira gore a nwelele ka menaganong ya rena gomme moya o mokgethwa o ka re thuša go a gopola. Go oketša moo, ge re bona temana ka Beibeleng, seo se tla dira gore re se e lebale gomme re gopole moo re ka e hwetšago gona ge re e nyaka.
15. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re sepedišana le tsebišo e gatišitšwego gona re ka dira seo bjang?
15 Dula o le nakong. Dikgatišo tše dingwe ga di balwe dibokeng tša rena, eupša di rulagantšwe bakeng sa go re hola. Gaešita le ditokollo tša dimakasine tša rena tšeo di sepedišetšwago batho di rulaganywa go nagannwe le ka rena. Lefaseng le leo le raraganego, gantši re swanelwa ke go letela motho goba selo se itšego. Ge e ba re sepela re swere kgatišo yeo re sa kago ra e bala goba re badilego karolwana ya yona feela, re ka diriša sebaka seo gore re feleletše go e bala. Ba bangwe ba dula ba le nakong ka go theetša dikgatišo tša rena ge ba sepela ka maoto goba ka koloi. Tsebišo ye ka moka yeo e nyakišišitšwego ka kelohloko bakeng sa go thabelwa ke babadi ba itšego, e nweletša kwešišo ya rena ya dilo tša moya.—Habak. 2:2.
16. Go ngwala fase dipotšišo tšeo di tlago dikgopolong tša rena le go nyakišiša ka tšona go re hola ka’ng?
16 Naganišiša. Nagana ka seo o se balago ge o dutše o bala Beibele goba dikgatišo tšeo di theilwego go yona. Ge o dutše o e-kwa seo se diregago moo, o ka tlelwa ke dipotšišo. O ka ngwala dipotšišo tšeo gomme wa nyaka dikarabo tša tšona ka morago. Gantši re nwelela kudu go ithuteng ge re nyakišiša ditaba tšeo di re kgahlago. Kwešišo yeo re e hwetšago e ba karolo ya lehumo la motho ka noši leo re ntšhago selo se itšego go lona ge re se nyaka.—Mat. 13:52.
17. Ke lenaneo lefe leo o le dirišago bakeng sa borapedi bja lapa goba thuto ya motho ka noši?
17 E-ba le lenaneo la borapedi bja lapa. Sehlopha se Bušago se re kgothaleditše re le ka moka gore re beele mantšiboa ka thoko goba nako e nngwe beke le beke bakeng sa thuto ya motho ka noši goba ya lapa. Lenaneo leo le fetošitšwego la diboka tša rena le re nea sebaka sa go diriša keletšo ye. Ke’ng seo le se ahla-ahlago mantšiboeng a Borapedi bja Lapa? Ba bangwe ba bala Beibele, ba nyakišiša ditemana tšeo di dirago gore ba ipotšiše dipotšišo tše itšego gomme ba ngwala ditlhaloso tše dikopana ka Dibeibeleng tša bona. Malapa a mantši a ipha nako ya go bona kamoo taba yeo a sa tšwago go ithuta yona e kgomago lapa ka gona. Dihlogo tše dingwe tša malapa di kgetha tsebišo yeo di naganago gore lapa le swanetše go e ahla-ahla goba yeo e lego mabapi le ditaba goba dipotšišo tšeo lapa le kgopetšwego go di ela hloko. Ga go pelaelo gore ge nako e dutše e e-ya le tla nagana ka ditaba tše dingwe tšeo le ka di ahla-ahlago.a
18. Ke ka baka la’ng re sa swanela go dika-dika go ithuta ditherešo tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo?
18 Jesu o itše moya o tla šoma e le mothuši. Ka gona ga se ra swanela go dika-dika go ithuta ditherešo tše di tseneletšego tša Lentšu la Modimo. Ditherešo tše bjalo ke karolo ya “xo tseba Modimo” e bile re kgothaletšwa go di nyakišiša. (Bala Diema 2:1-5.) Di utolla mo gontši kudu mabapi le “dilo tšeo Modimo a di lokišeditšego bao ba mo ratago.” Ge re dutše re dira maiteko a go ithuta mo go oketšegilego mabapi le Lentšu la Jehofa, moya o mokgethwa o tla re thuša, ka gobane “moya o nyakišiša dilong ka moka, gaešita le dilong tše di tseneletšego tša Modimo.”—1 Bakor. 2:9, 10.
[Mongwalo wa tlase]
O be o tla Araba Bjang?
• Moya o re thuša go nyakišiša “dilong tše di tseneletšego tša Modimo” ka ditsela dife tše pedi?
• Moya o mokgethwa o ile wa utolla ditherešo tše di tseneletšego ka bomang lekgolong la pele la nywaga?
• Moya o mokgethwa o šoma bjang bakeng sa go hlalosa ditaba mehleng ya rena?
• O ka dira’ng gore o holwe ke tema yeo e kgathwago ke moya?
[Lepokisi go letlakala 22]
Kamoo Moya o Utolotšego Seo Tempele ya Moya e se Bolelago
Se sengwe sa ‘dilo tše di tseneletšego tša Modimo’ tšeo di utolotšwego lekgolong la pele la nywaga ke gore tabarenakele e be e swantšhetša kudu go ba ga kgonthe ga dilo tša moya gomme ka morago ya tšeelwa legato ke ditempele. Paulo o itše go ba ga kgonthe mo go bjalo ke “tente ya therešo yeo Jehofa a e hlomilego, e sego batho.” (Baheb. 8:2) Ye e be e le tempele e kgolo ya moya, tsela ya go batamela Modimo yeo e ilego ya kgonega ka sehlabelo le boperisita bja Jesu Kriste.
“Tente ya therešo” e bile gona ka 29 C.E. ge Jesu a be a kolobetšwa gomme Jehofa a mo amogela e le yo a tlago go ba sehlabelo se se phethagetšego. (Baheb. 10:5-10) Ka morago ga lehu le tsogo ya gagwe, Jesu o ile a tsena Sekgethwa-kgethweng sa tempele ya moya gomme a iša mohola wa sehlabelo sa gagwe “pele ga sefahlego sa Modimo.”—Baheb. 9:11, 12, 24.
Go na le moo moapostola Paulo a ngwadilego ka Bakriste ba tloditšwego gore ba a “gola ya ba tempele e kgethwa ya Jehofa.” (Baef. 2:20-22) Na tempele ye e be e tla swana le “tente ya therešo” yeo ka morago a e hlalositšego lengwalong la gagwe le le yago go Baheberu? Ka nywaga-some e mentši, bahlanka ba Jehofa ba be ba nagana gore go bjalo. Go be go bonagala eka Bakriste ba tloditšwego ba be ba hlangwa mo lefaseng bakeng sa go yo ba bao go ka thwego ke mafsika tempeleng ya legodimong ya Jehofa.—1 Pet. 2:5.
Lega go le bjalo, pejana ga ngwaga wa 1971, ditho tše di ikarabelago tša sehlopha sa mohlanka di ile tša thoma go lemoga gore tempele yeo Paulo a boletšego ka yona go Baefeso e be e ka se be tempele e kgolo ya Jehofa ya moya. Ge e ba “tente ya therešo” e be e bopša ke Bakriste ba tloditšwego bao ba tsošitšwego, e be e tla ba gona ka morago ga mathomo a tsogo ya bona nakong ya “go beng gona ga Morena.” (1 Bathes. 4:15-17) Eupša ge Paulo a bolela ka tabarenakele, o ngwadile gore: “Yona tente ye ke seswantšho sa nako e beilwego yeo bjale e fihlilego.”—Baheb. 9:9.
Ka go bapiša mangwalo a le a mangwe ka kelohloko, go ile gwa ba molaleng gore tempele ya moya ga se mogato wa go agwa le gore Bakriste ba tloditšwego ga se bao go ka thwego ke mafsika ao a botsefatšwago lefaseng gore a tle a age tempele yeo. Go e na le moo, Bakriste ba tloditšwego ba hlankela lapeng la ka gare le Sekgethweng sa tempele ya moya, letšatši le letšatši ba nea Modimo “sehlabelo sa tumišo.”—Baheb. 13:15.
[Seswantšho go letlakala 23]
Re ka kaonefatša bjang kwešišo ya rena “dilong tše di tseneletšego tša Modimo”?