Dikgoši Tšeo di Lwago Mehleng ya Bofelo
Diporofeto tše dingwe tšeo re bolelago ka tšona tšhateng ye di hlalosa ditiragalo tšeo di diragetšego ka nako e tee. Diporofeto tše ka moka di bontšha gore re phela “mehleng ya bofelo.”—Dan. 12:4.
Mangwalo Kut. 11:7; 12:13, 17; 13:1-8, 12
Boporofeta “Sebata” se bušitše batho ka mengwaga e fetago 3 000. Mehleng ya bofelo, hlogo ya bošupa ya sebata e ile ya hlabja. Ka morago, hlogo yeo e ile ya fola gomme “lefase ka moka” la latela sebata seo. Sathane o diriša sebata seo go “lwa le batlotšwa bao ba šetšego.”
Phethagalo Ka morago ga Meetsefula, mebušo yeo e bego e le manaba a Modimo e ile ya buša batho. Mengwaga e fetago e 3 000 ka morago ga moo, o mongwe wa mebušo yeo, e lego Mmušo wa Brithania, o ile wa se sa ba le matla kudu nakong ya Ntwa ya Pele ya Lefase. Eupša o ile wa ba le matla gape ge o be o thoma go šomišana le Mmušo wa Amerika. Mehleng ya bofelo, Sathane o be a dutše a šomiša mebušo ka moka mo lefaseng go tlaiša batho ba Modimo.
Lengwalo Dan. 11:25-45
Boporofeta Mehleng ya bofelo, kgoši ya leboa le kgoši ya borwa di be di dutše di bakišana go buša.
Phethagalo Mmušo wa Jeremane o ile wa lwa le Mmušo wa Maisemane le Maamerika. Ka 1945 Soviet Union le dinaga tšeo di e thekgago di ile tša ba kgoši ya leboa. Ka 1991, Mmušo wa Soviet Union o ile wa wa, gomme ka morago, Russia le dinaga tšeo di e thekgago di ile tša ba kgoši ya leboa.
Mangwalo Jes. 61:1; Mal. 3:1; Luka 4:18
Boporofeta Jehofa o romela “motseta” wa gagwe go tlo ‘kgora tsela’ pele Mmušo wa Mesia o ka hlongwa.” “Motseta” yoo o ile a thoma go “botša ba boleta ditaba tše dibotse.”
Phethagalo Go thoma ka 1870, ngwanabo rena Russell le bagwera ba gagwe ba ile ba ithuta Beibele kudu gore ba tsebe gore ge e le gabotse e ruta eng. Ka 1881 ba ile ba bona gore go bohlokwa gore bahlanka ba Modimo ba bolele ditaba tše dibotse. Ba ile ba gatiša dihlogo tša go swana le seo se rego “Go Nyakega Baboledi ba 1 000” le seo se rego “Re Tloleditšwe go Bolela Ditaba tše Dibotse.”
Lengwalo Mat. 13:24-30, 36-43
Boporofeta Monna o bjala korong tšhemong. Ke moka lenaba le ile la bjala mefoka tšhemong yeo. Mefoka yeo e ile ya gola gomme ya khupetša korong. Nakong ya puno mefoka e ile ya aroganywa go korong.
Phethagalo Go thoma ka 1870, go ile gwa thoma go bonagala phapano magareng ga Bakriste ba nnete le ba maaka. Mehleng ya bofelo, Bakriste ba nnete ba be ba dutše ba kgobokeletšwa ka phuthegong ya Bokriste gomme ba aroganywa go Bakriste ba maaka.
Lengwalo Dan. 2:31-33, 41-43
Boporofeta Seswantšho se segolo seo se lego boporofeteng bja Daniele se dirilwe ka dilo tše di fapafapanego gomme se na le maoto a tšhipi yeo e tswakanego le letsopa.
Phethagalo Letsopa le swantšhetša batho bao ba bušwago ke Mmušo wa Maisemane le Maamerika bao ba sa kgahlwego ke tsela yeo mmušo wo o bušago ka yona. Batho bao ba dira gore mmušo woo o se ke wa buša ka matla a swanago le a tšhipi.
Mangwalo Mat. 13:30; 24:14, 45; 28:19, 20
Boporofeta “Korong” e kgobokeletšwa ka ntlong ya “polokelo” ke moka morwa wa motho o kgetha “mohlanka yo a botegago le wa temogo” gore a hlokomele “ba ntlo ya gagwe.” “Ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo” di ile tša thoma go bolelwa “lefaseng ka moka.”
Phethagalo Ka 1919 go ile gwa kgethwa mohlanka yo a botegago le wa temogo go hlokomela batho ba Modimo. Go tloga ka nako yeo, barutwana ba Beibele ba ile ba bolela ditaba tše dibotse le go feta. Lehono, Dihlatse tša Jehofa di bolela ditaba tše dibotse dinageng tše di fetago 200 gomme di tšweletša dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng ka maleme ao a fetago 1 000.
Mangwalo Dan. 12:11; Kut. 13:11, 14, 15
Boporofeta Sebata sa dinaka tše pedi se botša batho gore ba “dire seswantšho bakeng sa sebata seo se bilego le ntho ya go tšhoša.” Sebata seo sa dinaka tše pedi se nea seswantšho sa sebata “mohemo.”
Phethagalo Mmušo wa Lefase wa Maisemane le Maamerika ke wona o bego o etelela pele go hlomeng Kgwerano ya Ditšhaba. Dinaga tše dingwe le tšona di ile tša ba karolo ya Kgwerano ya Ditšhaba. Go tloga ka 1926 go fihla ka 1933, kgoši ya leboa le yona e ile ya ba karolo ya Kgwerano ya Ditšhaba. Batho ba be ba dumela gore Kgwerano ya Ditšhaba e ka tliša khutšo mo lefaseng, mola Mmušo wa Modimo e le wona feela o tla tlišago khutšo mo lefaseng. Le lehono batho ba dumela gore mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego o tla tliša khutšo mo lefaseng.
Lengwalo Dan. 8:23, 24
Boporofeta Kgoši ya sefahlego se bogale e tla baka “tshenyo ka tsela e makatšago.”
Phethagalo Mmušo wa Lefase wa Maisemane le Maamerika o bolaile batho ba bantši e bile o sentše dilo tše dintši. Ka mohlala, nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase, United States e ile ya thuntšha dipomo tše pedi nageng yeo e bego e le lenaba la Mmušo wa Maisemane le Maamerika. Dipomo tšeo di ile tša baka tshenyo e kgolo go feta pomo le ge e le efe yeo e ilego ya thuntšhwa.
Mangwalo Dan. 11:31; Kut. 17:3, 7-11
Boporofeta “Sebata sa mmala o mohwibiduhwibidu” seo se nago le dinaka tše lesome se ile sa tšwa sekoting gomme ya ba kgoši ya seswai. Puku ya Daniele e re kgoši ye ya seswai ke “makgapha ao a bakago tšhwalalanyo.”
Phethagalo Kgwerano ya Ditšhaba e ile ya fela nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase. Ka morago ga ntwa yeo, Ditšhaba tše Kopanego di ile tša ‘bewa sekgethweng.’ Go swana le ge batho ba be ba nagana gore Kgwerano ya Ditšhaba e tlo tliša khutšo mo lefaseng ba ile ba nagana gore Ditšhaba tše Kopanego le tšona di tla tliša khutšo mola e le Mmušo wa Modimo feela o tla tlišago khutšo. Ditšhaba tše Kopanego di tlo hlasela bodumedi bja maaka.
Mangwalo 1 Bathes. 5:3; Kut. 17:16
Boporofeta Ditšhaba di tlo dira kgoeletšo ya gore go na le “khutšo le polokego,” ke moka “dinaka tše lesome” le “sebata” di tlo hlasela “mogweba ka mmele” gomme tša mo fediša. Ka morago ga moo, ditšhaba di tlo fedišwa.
Phethagalo Ditšhaba di ka bolela gore di dirile gore mo lefaseng go be le khutšo le polokego. Ke moka ditšhaba tšeo e lego karolo ya Mokgatlo wa Ditšhaba tše Kopanego di tlo fediša bodumedi bja maaka. Nako yeo e tla be e le mathomo a masetlapelo a magolo. Masetlapelo a magolo a tlo fela ge Jesu a fediša batho ba babe ntweng ya Haramagedone.
Mangwalo Hesek. 38:11, 14-17; Mat. 24:31
Boporofeta Gogo o lwa le naga ya batho ba Modimo. Ke moka barongwa ba tlo kgoboketša “bakgethwa” ba Modimo.
Phethagalo Kgoši ya leboa le mebušo e mengwe di tlo hlasela batho ba Modimo. Ka moragonyana ga gore di thome go hlasela, bakgethwa bao ba šetšego ba tlo kgobokeletšwa legodimong.
Mangwalo Hesek. 38:18-23; Dan. 2:34, 35, 44, 45; Kut. 6:2; 16:14, 16; 17:14; 19:20
Boporofeta “Yo a nametšego pere e tšhweu” o “feleletša phenyo ya gagwe” ka go fediša Gogo le madira a gagwe. “Sebata” se lahlelwa “letsheng la mollo,” gomme seswantšho se segolo sa pukung ya Daniele se pšhatlwa ka leswika.
Phethagalo Jesu yo e lego kgoši ya Mmušo wa Modimo, o tlo phološa batho ba Modimo. Jesu gotee le ba 144 000 le barongwa ba tlo fediša ditšhaba tšeo di hlaselago batho ba Modimo. Nakong yeo go tlo fela ka batho bao ba laolwago ke lefase la Sathane.