Undapesa Nonondunge Onkhalelo Yove Yokuhanepele
“Una upondola okulinga ngotyo, etyilinge.”—MATEUS 19:12.
1, 2. (a) Oñgeni Jesus, na Paulu, navakuavo ankho vatala onkhalelo yokuhanepele? (b) Oityi vamwe vahasokela okuti okuhanepele otyali?
TYOTYILI otyinepo otyali tyakolela Huku aava. (Provérbios 19:14) Anthi, Ovakristau ovanyingi vahanepele tupu vena omuenyo omuwa unene. Omukuatate Harold, wakala omanima 95, tyahanepele, wati: “Namphila ndyikala nehambu tyina ndyikahi navakuetu nokuvetambula nawa, tyina ndyikahi andyike, nalumwe ndyikala nounye. Ame tyotyili ndyipondola okupopia okuti okuhanepele otyali napewa.”
2 Jesus Kristu na apostolu Paulu, vapopia okuti okuhanepele otyali Huku aava ngetyi aava otyinepo. (Tanga Mateus 19:11, 12; 1 Coríntios 7:7.) Tyotyili, haaveho vahanepele ovo vaholovona okukala ngotyo. Pamwe tyipuiya okuvasa omunthu wafuapo pala okulinepa nae. Ine vamwe vanepa, mahi konyima mokonda yokulihenga ine umwe puvo wankhia, vakala vali aveke. Mahi, monkhalelo patyi okuhanepele otyali? Iya oñgeni Ovakristau vahanepele vapondola okuundapesa nonondunge onkhalelo yavo oyo?
Otyali Tyihaelekwa
3. Onomphitilo patyi Ovakristau vahanepele vena?
3 Una uhanepele una vali omuvo no nomphitilo ononyingi, tyipona una wanepa. (1 Coríntios 7:32-35) Otyo tyimukuatesako okuyawisa ovilinga viae viokuivisa, nohole yae kuvakuavo, nokupameka oupanga wae na Jeova. Anthi, Ovakristau ovanyingi, vapanda unene ouwa wokukala tyahanepele, iya vatokola ‘okukala ngotyo,’ omuvo umwe. Ovakuavo potete pamwe kavasoko okukala tyahanepele, mahi konyima pamwe pena etyi tyaendapo avakala tyahanepele. Iya vasokolola nawa nomalikuambelo, avaimbuka okuti nombatelo ya Jeova navo vapondola okutokola okukala ngotyo tyahanepele. Ngotyo, vatavela onkhalelo oyo iya avatokola okukala tyahanepele.—1 Coríntios 7:37, 38.
4. Omokonda yatyi Omukristau uhanepele wafuapo movilinga via Huku?
4 Ovakristau vahanepele vetyii okuti kevesukisa okunepa opo vapandwe na Jeova ine neongano liae. Huku una oluembia na kese umwe puonthue. (Mateus 10:29-31) Kutupu omunthu ine otyipuka tyipondola okutuyapula kohole ya Huku. (Romanos 8:38, 39) Tyilinge tuanepa ine katuanepele, tuna ehunga enene liokukala tyafuapo movilinga via Huku.
5. Oityi tyesukisa opo tupole esilivilo kokukala tyahanepele?
5 Tyesukisa okulinga ononkhono opo tupole esilivilo kokukala tyahanepele. Ngotyo, oñgeni Ovakristau vahanepele hono, tyilinge ovakai ine ovalume, ovakuendye ine ovakulu, vatokola okuhanepe ine kavanepele mokonda yatyimwe momuenyo wavo, vapondola okupola esilivilo konkhalelo yavo? Tutalei onongeleka mbumwe mbupameka mbewaneno lio Vakristau kohale, nokutala etyi tupondola okulilongesilako.
Okukala Tyahanepele Poukuendye
6, 7. (a) Otyilinga patyi ovana va Filipe wapelue movilinga via Huku? (b) Oñgeni Timoteo aundapesile nawa onkhalelo yae yokuhanepele? Iya ouwa patyi avasile moluehando liae liokuumbila Huku poukuendye?
6 Omuivisi Filipe ankho una ovana vekuana ovamphembela, ankho vena ombili yokuivisa nga tate yavo. (Atos 21:8, 9) Okuula ankho otyimwe pomahuviso ospilitu sandu, iya ovahikuena ovo vaundapesa otyali otyo, okufuisapo etyi tyapopia Joel 2:28, 29.
7 Timoteo ankho omukuendye umwe waundapesile nawa onkhalelo yae yokuhanepele. Tunde pouna oe ankho walongesua “ovihonekwa vikola” na ina Eunise, na inakulu Loide. (2 Timóteo 1:5; 3:14, 15) Mahi tyafuile wakala vala Omukristau etyi Paulu akatalelapo o Listra otyikando tyotete, menima 47 P.K. Etyi palamba omanima evali, Paulu wekevetalelapo otyikando tyatatu, iya Timoteo tyafuile ankho una omanima 20. Namphila ankho nkhele omututu komanima nomotyili, Ovakristau ovakulu vewaneno ko Listra novakuavo ko Ikoniu, ankho vemupopia nawa. (Atos 16:1, 2) Moluotyo, Paulu akongo Timoteo opo emuhindikile moungendi wae. (1 Timóteo 1:18; 4:14) Katupondola okupopia nonthumbi okuti Timoteo nalumwe anepele. Mahi, tutyii okuti poukuendye wae, oe wetavelele okuhindikila Paulu, iya mokueenda kuomanima omanyingi waundapele tyahanepele movilinga vioumisionaliu, nomukulu weuaneno. —Filipenses 2:20-22.
8. Oityi tyakuatesileko João Marku okuyawisa ovilinga viae, moluotyo ononkhano patyi apewa?
8 Poukuendye wae, João Marku tupu waundapesile nawa omanima akala tyahanepele. Oe naina yae maliya, na tyepwa tyae Mbarnabe, aveho ankho ovewaneno liotete mo Jelusalei. Ombunga ya Marku, tupu tyafuile ankho ovahona, mokonda vena eumbo liavo muene mepundaumbo novaundapi. (Atos 12:12, 13) Anthi, namphila ankho vena ovipuka ovio, Marku ankho utupu elungavi. Tupu, ankho kasukalalele nokuovola ovipuka opo anepe akale nombunga yamona. Okulinga oupanga nono apostolu, tyemuavela ondundo yokuhanda ovilinga vioumisionaliu. Tupu, tyemupa ehando liokuundapa na Paulu na Barnabe moungendi wavo wotete woumisionaliu, iya akala omukuatesiko wavo. (Atos 13:5) Konyima alingi oungendi na Barnabe, iya konyima akaundapa na Petulu mo Mbambilonia. (Atos 15:39; 1 Pedro 5:13) Katutyii alo pi Marku atuaileko tyahanepele. Mahi, ankho ovanthu vemupopia nawa okuti omunthu una ehando liokuumbila vakuavo nokulinga vali unene movilinga via Huku.
9, 10. Onomphitilo patyi Ovakristau vahanepele vena hono pala okuyawisa ovilinga viavo? Ava ongeleka.
9 Hono ovakuendye ovanyingi mewaneno vahanda okuundapesa omanima avo nkhele vahanepele pala okuyawisa ovilinga viavo ku Huku. Nga Marku na Timoteo, vahambukilwa okukala tyahanepele mokonda tyiveyeka “okuumbila apeho Tatekulu pehena etyi tyikutalula.” (1 Coríntios 7:35) Otyo otyiwa unene. Vana vahanepele vena ononkhalelo ononyingi mbokuumbila Jeova—oukokoli-ndyila, nokukaundapa kuna kuesukisa vali ovaivisi Vouhamba, nokulilongesa elaka ekuavo, nokutunga Onondyuo Mbomaliongiyo ine ono Mbetele, nokuenda Kosikola Yovilinga Viokuivisa, nokukaundapa ko Mbetele. Inkha nkhele umukuendye uhanepele, okuti ukahi nokuundapesa omuvo oo no nondunge?
10 Omukuatate utiwa Marku wahimbika ovilinga vioukokoli-ndyila etyi nkhele ehenetuukise omakwi evali omanima, aende Mosikola Yovilinga Viokuivisa, pahe ukahi nokulinga ovilinga ovinyingi movilongo ovinyingi. Palambale omanima 25 movilinga viomuvo auho, iya wati: “Naovola okuundapa naaveho mewaneno, nokuundapa navo movilinga viokuivisa, nokuventhita, nokuvekonga veye meumbo liange okulia, nokulinga ovipito ovitutu pala okulipameka mopaspilitu. Ovipuka ovio aviho viandyetela ehambu enene.” Ngetyi onondaka mba Marku mbulekesa, ehambu enene momuenyo litunda kokuava. Iya okuundapa unene movilinga via Huku tyiikula ondyila yokuavela vali vakuavo. (Atos 20:35) Kese etyi ovakuendye vena, ounongo ine ovipuka veii, aveho hono vena ovilinga ovinyingi movilinga via Tatekulu.—1 Coríntios 15:58.
11. Ouwa patyi utundilila kokuhanepe liwa?
11 Namphila ovakuendye ovanyingi vahanda okunepa, kuna omahunga akolela okuhakanyauka okunepa. Paulu waavelele ondundo ovakuendye opo vakevelele alo “vakale ovakuendye vekula nawa” tyina omahando omanene otyihola amatepuluka. (1 Coríntios 7:36) Tyesukisa omuvo pala okulinoñgonoka ove muene nokukala nounongo wesukisa opo uholovone nawa una molinepe nae. Okunepa tyakolela unene, iya tyina okulingwa tyina wekula umwe nawa.—Eclesiastes 5:2-5.
Okukala Tyahanepele Tyina Umukulu
12. (a) Oityi omuhepe Ana alingile etyi onkhalelo yae yapiluluka? (b) Tyemuetelele ouwa patyi?
12 Ana wapopiua mo Evandyeliu, tupu wamonene ononkhumbi ononene etyi omulume wae velinepa nae momanima epandu-vali ankhia. Onthwe katutyii inkha oe ankho wali novana ine wanepelue vali. Mahi Ombimbiliya ipopia okuti etyi ankho ena omanima 84, Ana nkhele ankho omuhepe. Kuetyi Ombimbiliya ipopia tupondola okutala okuti Ana waundapesile omapiluluko apita momuenyo wae opo afuene vali ku Jeova. Oe ankho ‘ukala apeho mondyuo ya Huku okulinga ovilinga via Huku otyinthiki notyitenya, nomalikuambelo nokulia onthimbula.’ (Lucas 2:36, 37) Ngotyo oe ankho upaka tete momuenyo wae ovilinga via Huku. Otyo ankho tyesukisa okukala netokolo nokulinga ononkhono ononene, mahi ankho tyimuetela ehambu enene. Oe wakalele nehambu liokumona omona Jesus, nokupopila vakuavo konthele yeyovo malikaetwa no Mesiya.—Lucas 2:38.
13. (a) Oityi tyilekesa okuti Dorka ankho waundapele unene mewaneno? (b)Oñgeni ouwa nokankhenda ka Dorka kemuetelele ondyambi?
13 Omukai utiwa o Dorka ine o Tabita, ankho ukala ko Jope otyilongo ankho tyikala kokumbili ko Jelusalei. Mokonda Ombimbiliya kaipopi omulume wae, tyafuile ankho pomuvo opo utupu omulume. Dorka “ankho ulinga ovipuka ovinyingi oviwa, noviawa viokankhenda.” Oe walingile ovikutu ovinyingi pala ovahepe novanthu ovakuavo, iya ankho vemuhole unene. Moluotyo etyi auhulukilwa nouvela iya ankhi, ewaneno alitumu okuihana Petulu okumuita unene opo eye okututilisa omphange yavo onthyolwa. Etyi ovanthu mo Jope aiho veiva etutilo liae, ovanyingi avakala Ovakristau. (Atos 9:36-42) Dorka tyafuile waundapele unene pala okukuatesako vamwe mokankhenda kae okanene.
14. Oityi tyilunda Ovakristau vahanepele okufuena vali ku Jeova?
14 Nga Ana na Timoteo, hono ovakulu ovanyingi mewaneno nkhele kavenenepe. Vamwe pamwe kavenevase omunthu vahanda. Ovakuavo, vahengwa ine ovahepe. Okukala tyahanepele tyivekalesa tyehena omunthu pala okutomphola, moluotyo Ovakristau ovo apeho vayumba vali onthumbi mu Jeova. (Provérbios 16:3) Silvia, omphange uhanepelwe, ukahi nokuundapa mo Mbetele mokueenda kuomanima 38, uhambukilwa unene onkhalelo yae. Oe wati, “pamwe, ndyiponwa okukala tyapama. Ndyilipula, ‘olie mamphameka.’” Mahi ayawisako okuti: “Okukala nonthumbi yokuti Jeova wii vali nawa etyi nesukisa, tyinkhuatesako okufuena vali kwe. Tyina tufuena ku Jeova, oe apeho utukumbulula noluembia nokutupameka.
15. Oñgeni Ovakristau vahanepele vahandyula ohole yavo?
15 Vana vahanepele, vena omphitilo yelikalela ‘yokuhandyula’ ohole yavo. (Tanga 2 Coríntios 6:11-13.) Jolene, omphange wahanepelue waundapa omanima 34 movilinga viomuvo auho, wati: “Nalinga ononkhono ononene opo ndyikale nomapanga omawa, hanomakula angeko vala, mahi novanthu aveho. Okukala tyahanepele omphitilo ongwa yokuavela Jeova, nombunga yove, novakuatate vove no nomphange, no vomunthele. Putyina ndyikula vali, ndyihambukilwa vali unene onkhalelo yange yokuhanepele.” Vokuakulupa, no vokuvela, vana vatekula ovana tyehena ombatelo yomulume ine omukai, novakuendye, novakuavo mewaneno, tyotyili vapanda unene ombatelo vapewa na vana vahanepele. Tyotyili, putyina tukala nohole navakuetu, tulitehelela nawa. Nove upondola ‘okuhandyula’ ohole yove navakuenyi?
Vana Vatokola Okuhanepe
16. (a) Oityi Jesus akalelele tyahanepele? (b) Oñgeni Paulu apolele esilivilo konkhalelo yae yokuhanepele?
16 Jesus kanepele, oe welipongiyile pala ovilinga viae viokuivisa, nokuvifuisapo. Walingile oungendi omunene, okuhimbika okuundapa komuhuka alo kounthiki, nokuava omuenyo wae ngotyilikutila. Okukala tyahanepele tyemukuatesileko okufuisapo ovilinga viae. Apostolu Paulu waendele unene, nokupita movitateka ovinene movilinga viae viokuivisa. (2 Coríntios 11:23-27) Namphila hamwe anepa komutwe, Paulu waholovonene okukala tyahanepele akala o apostolu. (1 Coríntios 7:7; 9:5) Mokonda yovilinga viokuivisa, Jesus na Paulu vaavelele ondundo vakuavo opo vahetekele ongeleka yavo inkha tyitavela. Mahi, puvo nawike wapopia okuti otyo tyesukisa opo omunthu akale omuivisi.—1 Timoteo 4:1-3.
17. Oñgeni vamwe hono valandula ongeleka ya Jesus na Paulu? Oñgeni tupondola okukala nonthumbi yokuti Jeova upanda vana valinga ngotyo?
17 Vamwe hono tupu vaholovona okutualako tyahanepele opo vaundape vali nawa movilinga via Huku. Harold, wapopiua kombanda, ukahi movilinga vio Mbetele omanima 56. Oe wati ‘etyi natuukisa omanima ekwi, namona ovalinepi ovanyingi vatunda mo Mbetele mokonda youvela ine vakatekula ovohe vakulupa. Ovotate ankho vankhiale. Mahi, ame ankho ndyihole unene ombetele iya ankho hihande okunepa mokonda otyo nthiki imwe ankho tyipondola okutundisa mo Mbetele nga vakuetu.” Tupu, kohale, omukokoli-ndyila umwe waundapa omanima omanyingi, wati: “Ankho kuna ovanthu ovanyingi vahandele okunepa, mahi ame ankho hityisoko. Anthi, ankho nafuapo pala okuundapa vali unene movilinga viokuivisa, iya otyo ankho tyindyetela ehambu enene.” Tyotyili, Jeova nalumwe malimbwa vana vakala ngotyo pala efendelo liotyotyili.—Tanga Isaías 56:4, 5.
Uundapesa Nonondunge Onkhalelo Yove
18. Oñgeni vakuavo vapondola okupameka Ovakristau vahanepele?
18 Ovakristau aveho vahanepele vekahi nokulinga ononkhono mbokuumbila Jeova, vatokala okupandwa nokupamekwa. Onthwe tuvehole unene, tuimbuka ovituwa viavo, tupu tupandula atyiho valingila ewaneno. Nalumwe mavakala aveke inkha onthwe tukala ‘ovakuatate, no nomphange, no voina, novana’ vavo mopaspilitu.’—Tanga Marcos 10:28-30.
19. Oityi molingi opo uundapese nonondunge onkhalelo yove yokuhanepele?
19 Tyilinge kuanepele mokonda otyo waholovona ine una tyimwe tyikutyilika, yeka onongeleka ombu Mbovihonekwa no mbo hono mbukukalese nonthumbi yokuti upondola okukala nomuenyo wehambu novilinga oviwa. Okukala tyahanepele tyipondola okukala ngotyipuka tuapewa ankho tukevelela, ine ngotyipuka tuapewa ankho tuhakevelela. Ovipuka vimwe tupewa tuvipanda liwa, mahi, ovikuavo tuvipanda vala mokueenda kuomuvo. Mahi, otyo tyitei vala kolusoke luetu. Oityi upondola okulinga opo upole esilivilo konkhalelo yove yokuhanepele? Fuena ku Jeova, kala novilinga ovinyingi movilinga via Huku, nokukala vali nohole navakuenyi. Ngotyinepo, okukala tyahanepele, tyipondola okueta ouwa tyina tutyitala ngetyi Huku etyitala nokupola esilivilo kotyiawa otyo.
Okuti Ove Utyihinangela?
• Omononkhalelo patyi okuhanepele tyikala otyiawa?
• Oñgeni okuhanepele tyipondola okuetela ouwa ovakuendye novahikuena?
• Onomphitilo patyi Ovakristau vahanepele opo vafuene vali ku Jeova nokuhandyula ohole yavo?