Tualako Okukala Tyipahi Nga Jeremia
“Ame [Jeova] ndyitualako okukala tyipahi konthele yondaka yange, opo ndyiifuisepo.”—JEREMIAS 1:12.
1, 2. Omokonda yatyi Jeova “okukala tyipahi” tyaelekwa nomunkhete?
KONOMHPUNDA mo Limbano no Isilayeli, wike pomiti vitetekela okutema ononthemo omunkhete. Ononthemo mbao onongwa nokuatuela nawa, mbumoneka konthyulilo ya Kupupu no konthyimbi ya Hitandyila. Mo Hebreu enyina olio, lihangununa okuti “oyouna wapahuka.”
2 Etyi Jeova aholovona Jeremia opo akale omuuli wae, omuti oo ankho waundapesua nawa pala okulekesa otyili tyakolela. Konthyimbi yovilinga viae, omuuli walekesua memonekelo otyimpha tyomuti oo. Otyo tyihangununa tyi? Jeova wahangununa okuti: “Ame ndyitualako okukala tyipahi konthele yondaka yange, opo ndyiifuisepo.” (Jeremias 1:11, 12) Ngetyi omunkhete utetekela ‘okutema,’ tupu Jeova wapopiua ngatyina ‘apahukapo komuhuka’ opo atume ovauli vae valondole ovanthu vae konthele yetyi tyituka kokuhetavela. (Jeremias 7:25) Oe ankho kapondola okupululukwapo, ankho una okukala tyipahi alo onondaka mbae mbufuisuapo. Etyi omuwo wanakua wehikapo mo 607 P. K. E., Jeova wakoyesa elongo lio Judaa liokuayapuka motyili.
3. Tupondola okukala nonthumbi mu Jeova konthele yatyi?
3 Tupu hono, Jeova ukahi tyipahi, okutala nawa opo afuiswepo ehando liae. Moluotyo kapondola okuyekapo okufuisapo ondaka yae. Oñgeni esuko lia Jeova likukalesa? Ove utavela okuti menima lino lio 2011, Jeova ukahi “tyipahi” pala okufuisapo omilao viae? Inkha tuna omphata konthele yomilao via Jeova, ou omuwo wokukala tyipahi okulitukumuna kese tyimwe tyitupoilisa mopamphepo. (Romanos 13:11) Nga Jeremia omuuli wa Jeova, tutualeiko tyipahi. Tutalei oñgeni no mokonda yatyi Jeremia atuaileko tyipahi motyilinga apelwe na Jeova. Otyo matyituvatela okutala oñgeni matutualako okuundapa movilinga Jeova etuavela.
Onondaka Mbondyanga
4. Omokonda yatyi otyilinga tya Jeremia ankho katyapepukile? Ankho tyalumbanesa mokonda yatyi?
4 Jeremia etyi apewa otyilinga tyouulavi tyafuile ankho una omanima 25. (Jeremias 1:1, 2) Mahi, oe ankho ulitehela ngatyina nkhele omona unene, uhafwilepo pala okupopia novakulu ankho vena ovilinga viakolela. (Jeremias 1:6) Oe ankho una onondaka mbekoyeso, haunene pala okupopila ovanakwa, novauli vomatutu, novatumini, na vana ‘valandula onondyila mbavo’ ‘nokuhaendela apeho moukuatyili.’ (Jeremias 6:13; 8:5, 6) Ondyuo ongwa ya Huku yatungilwe Nohamba Salomau, muna ankho mulingilwa vala efendelo liotyotyili mokueenda kuovityita vikuana, ankho ikevela okuhanyuapo. O Jelusalei no Judaa navio ankho vikevelela okuhanyuapo, iya ovanthu vamo avatualwa koukonde. Tyimoneka nawa, okuti onondaka Jeremia atuminwe okupopia ankho mbalumbaanesa unene!
5, 6. (a) Oñgeni Jeova hono aundapesa vana vena otyilinga ngo tya Jeremia? (b) Oityi matulilongesa pahe?
5 Hono, Jeova noluembia waavela ovanthu onthumbo yo Vakristau ovalembulwa vaundapa ngatyina ovalavi valondola konthele yekoyeso liouye uno. Mokueenda kuomanima, ovalembulwa vatualako okulondola ovanthu vakale tyipahi konthele yomuvo uno tukahi. (Jeremias 6:17) Ombimbiliya itoneka okupopia okuti Jeova, Omuvaluli Omunene Womuvo. Onthiki yae maiya nawa-nawa momuwo anaka, moola ovanthu vahakevelela.—Sofonias 3:8; Marcos 13:33; 2 Pedro 3:9, 10.
6 Noñgonoka okuti Jeova upahi nokuti makaeta ouye wae omupe momuvo anaka. Otyo tyilunda ovalembulwa vokuna otyilinga ngo tya Jeremia, nokukuatesako omapanga avo velipakula okukala tyipahi konthele yovilinga viavo vitualako okulumbaanesa. Otyo tyikukalesa ñgeni? Jesus walekesa okuti ovanthu aveho vesukisa okutokola okukala konthele Youhamba wa Huku. Tutalei ovipuka vitatu viakuatesileko Jeremia okukala tyipahi movilinga viae, vipondola okutuvatela okulinga ngetyi alingile.
Ankho Uhole Ovanthu
7. Hangununa oñgeni ohole yalundile Jeremia okuivisa namphila ankho tyihapepukile.
7 Oityi tyalundile Jeremia okuivisa namphila ankho tyihapepukile? Oe ankho uhole ovanthu. Jeremia ankho utyii okuti ovanthita vomatutu vamonesa unene ovanthu ononkhumbi. (Jeremias 23:1, 2) Otyo tyemuvatelele okuundapa nohole nokankhenda. Oe wahandele ovanthu votyilongo tyae vatehelele onondaka mba Huku avakala nomuenyo. Wasukalalele unene atyimulilisa, okusoka kotyiponga ovanthu ovo mavamono. (Tanga Jeremias 8:21; 9:1.) Omukanda wa Lamentações ulekesa nawa ohole onene ya Jeremia nesuko ankho ena nenyina lia Huku novanthu. (Lamentações 4:6, 9) Tyina hono utala ovanthu “vakunyauninwa vala kononthele ambuho, ngo nongi mbuhena omunthita,” kukala nehando liokuveungumanesa no nondaka onongwa Mbouhamba wa Huku?—Mateus 9:36.
8. Oityi tyilekesa okuti Jeremia kanumanene mokonda yononkhumbi?
8 Jeremia wamonesilue onkhumbi novanthu ankho ahanda okukuatesako, mahi otyo katyemunumanesile ine okukala nonkhongo navo. Oe wakalele noumphua-lundo nokankhenda alo umwe Nohamba onkhalavi Zedekia! Alo etyi Ohamba Zedekia atuma okumuipaa, Jeremia nkhele wemuitile opo etavele ondaka ya Jeova. (Jeremias 38:4, 5, 19, 20) Okuti tuhole unene ovanthu nga Jeremia?
Huku Wemupele Omutima Wakola
9. Oñgeni tuanoñgonoka okuti Jeremia omutima wakola weupelue na Huku?
9 Etyi Jeova apopia tete na Jeremia, oe wahandele okuanya. Otyo tyitulekesa okuti, omutima wakola nepamo ali navio, ankho havituwa viae muene. Anthi, ononkhono ononene ali nambo mokueenda kuovilinga viae viokuula, mbatunda konthumbi ankho ayumba mu Huku. Tyotyili, Jeova wavatelele omuuli “ngomunene utilisa owoma” okuavela Jeremia ononkhono opo afuisepo otyilinga tyae. (Jeremias 20:11) Jeremia wakolele unene omutima, alo umwe vamwe mokueenda kuovilinga via Jesus pano pohi, ankho vasoka okuti Jesus o Jeremia watutila!—Mateus 16:13, 14.
10. Omokonda yatyi tupondola okuti otyihupe tyovalembulwa vekahi ‘kombanda yomalongo no yomauhamba’?
10 Mokonda Jeova ‘Ohamba yomalongo,’ waavelele Jeremia otyilinga tyokuivisa onondaka mbae mbekoyeso komalongo nomauhamba. (Jeremias 10:6, 7) Mahi, omonkhalelo patyi ovalembulwa vahupapo vekahi “kombanda yomalongo no kombanda yomauhamba”? (Jeremias 1:10) Ngomuuli Jeremia, ovalembulwa vapewa otyilinga Nohamba youye auho. Ovaumbili va Huku ovalembulwa, vatumwa okupopila omalongo nomauhamba ouye auho. Nounene vapewa na Huku Omukulami, nokuhangununa nawa Ondaka ya Huku, ovalembulwa vapopia okuti omalongo nomauhamba ekahiko hono maeya okutukulwako nokuhanyuako momuvo Huku anaka no monkhalelo ahanda. (Jeremias 18:7-10; Revelação 11:18) Ovalembulwa vatokola okuhatepulula kovilinga vapewa na Huku, viokuivisa ekoyeso lia Jeova kombanda yoohi aiho.
11. Oityi matyitukuatesako okutualako okuivisa tyihasoyo tyina tupita movitateka?
11 Otyili, pamwe tusoyeswa noundyale, novanthu vehetavela, ine novitateka ovikuavo. (2 Coríntios 1:8) Mahi, tutualeiko novilinga vietu nga Jeremia. Tuhasoyei omitima. Kese umwe puonthue atualeko okuita ku Huku, nokuyumba onthumbi mwe, ‘nokukoleswa omutima’ putyina tuovola ombatelo yae. (1 Tessalonicenses 2:2) Mokonda tuvafendi votyotyili, tuna okutualako okukala tyipahi movilinga tuapewa na Huku yetu. Tuesukisa okutokola okutualako okuivisa tyihatalama konthele yehanyauko lio Vakristau vomouye, vaelekwa no Jelusalei ankho ina elaviso. Ovalembulwa kavaivisa vala “enima liotyali tya Jeova,” tupu vaivisa “onthiki yonkhongo ya Huku yetu.”—Isaías 61:1, 2; 2 Coríntios 6:2.
Ankho Una Ehambu Liotyotyili
12. Omokonda yatyi tupondola okupopia okuti Jeremia watuaileko nehambu? Oityi tyemuvatela okukala nehambu olio?
12 Jeremia wavasile ehambu movilinga viae. Oe wapopilile Jeova okuti: “Onondaka mbove mbavasiwa, ame andyimbuli. Iya onondaka mbove mbakala ehambelelo pala ame nehambu liomutima wange, anthi enyina liove lipopiwa kuame, ove Jeova.” (Jeremias 15:16) Ku Jeremia, okupopia konthele ya Huku yotyotyili nokuivisa ondaka yae ankho elao enene. Tyakolela okutala okuti tyina Jeremia ankho asoka kovanthu vemupenya, tyimupola ehambu. Tyina asoka kouwa wondaka, nokesilivilo lionondaka mbae mbokuivisa, ehambu liae aliliyawisa.—Jeremias 20:8, 9.
13. Omokonda yatyi okulitekula notyili tyaya kohi tyopaspilitu tyakolela opo tutualeko nehambu?
13 Opo tutualeko nehambu movilinga viokuivisa hono, tuesukisa okulitekula ‘nokulia kuapama’ Kuondaka ya Huku. (Hebreus 5:14) Elilongeso liaya kohi lipameka ekolelo. (Colossenses 2:6, 7) Otyo tyitukuatesako okutala oñgeni etyi tulinga tyikalesa omutima wa Jeova. Inkha tyitupuiya okuvasa omuwo wokutanga nokulilongesa Ombimbiliya, tuna okutala vali nawa oprograma yetu. Inkha kese nthiki mono minutu mbehehi tutanga nokusokolola, matyituvatela okupameka oupanga wetu na Jeova, nokutukuatesako okuvasa ‘ehambelelo nehambu momutima,’ ngetyi tyakalele Jeremia.
14, 15. (a) Ovinyango patyi oviwa ovilinga viekolelo via Jeremia viaetele? (b) Ovanthu va Huku hono oityi vapanda konthele yovilinga viokuivisa?
14 Jeremia wapopile onondaka mba Jeova mbokulondola no mbekoyeso tyihatalama, tyotyili ankho wapaka momutima otyilinga tyae “tyokutunga nokutuika.” (Jeremias 1:10) Ovilinga viae viokutunga nokutuika aviave ovinyango. Ova Judeu vamwe na vana ankho veheva Isilayeli vahupile kehanyauno lio Jelusalei mo 607 P.K.E. Vamwe twii ovana va Rekabe na Ebede-meleke na Baruke. (Jeremias 35:19; 39:15-18; 43:5-7) Ovakuatyili ovo nokuna onthilo na Huku ankho omapanga a Jeremia, vaelekwa na vana hono vena ekevelelo liokukala pano pohi vakuatesako ovalembulwa. Ovalembulwa vena ehambu enene liokupameka ekolelo “liotyikumba otyinyingi.” (Revelação 7:9) Tupu, ovakuatyili ovo omapanga ovalembulwa, vavasa ehambu enene liokuvatela vomitima omiwa opo vanoñgonoke otyili.
15 Ovanthu va Huku vetyii nawa okuti ovilinga viokuivisa onondaka onongwa mounyingi, hapala vala vana vekahi nokutehelela, mahi tupu onkhalelo yokufenda Huku yetu. Tyilinge ovanthu vetavela ine kavetavela, mahi ovilinga vikola viokuivisa tulingila Jeova vieta ehambu enene.—Salmo 71:23; tanga Romanos 1:9.
‘Kala Tyipahi’ Movilinga Viove!
16, 17. Oñgeni Revelação 17:10 na Habacuque 2:3 vilekesa okuti ou omuwo wondyanga?
16 Tyilekesa okuti hono tukahi momuwo wondyanga, otyetyi tutanga momukanda wa Revelação 17:10. Ohamba yapandu-vali o Anglo-Amelicana Outumini Wouye, yamoneka. Konthele yotyo tutanga okuti: “Tyina [ohamba yapandu-vali outumini wouye] yamehiki ina okukalako vala omuwo uhehi.” ‘Okamuvo oko kehehi’ pahe kekahi nokupuapo. Omuuli Habakuke utupopila konthele yonthyulilo youye uno wovivi okuti: “Emonekelo nkhele malikafuisuapo momuvo wanakua . . . tualako nokukevelela kulio. Mokonda malifuisuapo tyihakambela. Kamalisete.”—Habacuque 2:3.
17 Lipula ove muene okuti: ‘Omuenyo wange ulekesa umwe okuti ndyina otyituwa tyondyanga? Onkhalelo yange yomuenyo ilekesa okuti nahanda onthyulilo iye liwa-liwa? Ine omatokolo ange nevi napaka komutwe momuenyo wange vilekesa okuti hikevelela onthyulilo nokuhena onthumbi yokuti maiya?’
18, 19. Omokonda yatyi ou hamuwo wokuokolola kokuhateka?
18 Ovilinga viokulava vio valembulwa nkhele kavinepwe. (Tanga Jeremias 1:17-19.) Otyo tyietela ehambu enene ovalembulwa avakala tyahatenga-tenga, ‘ngomphandyi yotyivela’ ‘nokuapama ngatyina epundaumbo’! Ovo ‘vakutila nawa otyili momalimba avo,’ okuyeka Ondaka ya Huku ivepameke opo vatualeko notyilinga tyavo alo vetyivitula. (Efésios 6:14) Netokolo ngolio, otyinyingi otyinene tyovanthu tyikuatesako ovalembulwa okutuala nokomutue otyilinga tyavo.
19 Uno hamuvo wokuokeya kovilinga Viouhamba wa Huku, mahi tuna okutala esilivilo lia Jeremias 12:5. (Tanga.) Atuho tuna ovitateka tuesukisa okukoleleya. Ovitateka ovio viokulola ekolelo lietu vipondola okuelekwa “nefualali” likahi nokuhateka. Anthi, putyina “ononkhumbi ononene” mbukahi nokufuena popepi tuna okukevelela okuti ovitateka maviliyawisa. (Mateus 24:21) Okulwa novitateka viepuiya tyipondola okuelekwa nokuhateka ‘no nonkhambe.’ Tyesukisa ononkhono onene opo omunthu atualeko okukala konkhambe ihateka. Ngotyo otyiwa tukoleleye movitateka tuna hono, mokonda vitulongesa opo tukoleleye muvina maviya komutwe.
20. Oityi ove watokola okulinga?
20 Atuho tupondola okuhetekela Jeremia nokufuisapo nawa ovilinga vietu viokuivisa! Ohole, nomutima wakola, nehambu, vialundile Jeremia okufuisapo nawa ovilinga vie mokueenda kuomanima 67. Ononthemo mbomunkhete mbutuhinangelesa okuti Jeova ‘matualako okukala tyipahi’ pala okufuisapo ondaka yae. Onthue tuna ehunga ewa, lio kumuhetekela. Jeremia ‘watualeleko okukala tyipahi’ nonthue tupondola okutyilinga.
Okuti Ove Utyihinangela?
• Oñgeni ohole yakuatesileko Jeremia ‘okutualako okukala tyipahi’ movilinga viae?
• Oityi tuesukisila okukoleswa omutima na Huku?
• Oityi tyakuatesileko Jeremia okutualako tyahambukwa?
• Omokonda yatyi uhandela ‘okutualako okukala tyipahi’?
[Olutalatu pefo 31]
Ove motualako okuivisa namphila uvasa oundyale?