ONTHELE YOKULILONGESWA 45
Tualako Noluembia na Vakuenyi
“Tekulei vakuenyi noluembia olunene nokankhenda.” — ZAC. 7:9.
OTYIIMBO 107 Tukalei Noluembia Nga Huku
ETYI MATULILONGESAa
1-2. Omokonda yatyi tuesukisila okukala noluembia olunene na vakuetu?
ONTHUE tuna ovipuka ovinyingi vitukuatesako okutala okuti, otyiwa okukala noluembia na vakuetu. Ovipi ovipuka ovio? Ovipuka ovio tupondola okuvivasa momukanda wa Provérbios. Mongeleka, ovikapitulu vimwe viati: “Wahayekepo oluembia olunene notyili. . . . Tyina ulinga ngotyo ove mopandwa okala nekungunyiko komaiho a Huku, no komaiho ovalume.” ‘Wokuna oluembia olunene ulinga nawa vakuavo.’ “Una woovola ouviuki noluembia olunene makala nomuenyo.” — Pro. 3:3, 4; 11:17, okatoi; 21:21.
2 Ovikapitulu ovio viapopia ovipuka vilekesa, oityi tuesukisila okukala noluembia na vakuetu. (1) Vokuna oluembia olunene vapandwa na Siovaa, (2) vokuna oluembia olunene, vakuatesako vakuavo. Mongeleka pokati kavo pakala oupanga wapama, (3) vokuna oluembia olunene mavakakala nomuenyo wahapu. Tyili tuesukisa umwe okutavela onondaka mba Siovaa mbati: “Litekulei noluembia olunene nokankhenda.” — Zac. 7:9.
3. Oityi matulilongesa monthele ei?
3 Monthele ei, matukumbulula omapulo aa ekuana. (1) Ovalie tuesukisa okukala noluembia olunene navo? (2) Oityi omukanda wa Rute, utulongesa tyayemba koluembia olunene? (3) Oñgeni hono tupondola okukala noluembia unene? (4) Ovipuka patyi oviwa matukala navio ine tukala noluembia olunene?
OVALIE TUESUKISA OKUKALA NOLUEMBIA OLUNENE NAVO?
4. Oityi tuna okulinga, tuhetekele Siovaa okukala noluembia olunene? (Maluku 10:29, 30)
4 Monthele yokualamba tuelilongesa okuti, Siovaa una vala oluembia olunene na vana vemuhole vemuumbila, ovanthu vatyo ovo Siovaa keveyekepo. (Dan. 9:4) Onthue ‘matuhetekela Huku, ngovana ononthyolwe.’ (Efe. 5:1) Naina tuesukisa okukala noluembia olunene na vakuetu mewaneno, atuvekuate-po umwe, atuheveyeke-po. — Tanga Maluku 10:29, 30.
5-6. Okutyi ovanthu vasoka tyina vameivi okuti omunthu omukuatyili?
5 Ine tunoñgonoka umwe nawa, oityi oluembia olunene, opo matutyivili okukala noluembia na vakuetu mewaneno. Opo tunoñgonoke nawa oityi oluembia olunene matutale okutyi ovanthu vasoka tyina vameivi okuti omunthu umwe omukuatyili. Tutalei ongeleka.
6 Ovanthu pamwe vasoka okuti omunthu omukuatyili oyo una waundapa omanima omanyingi movilinga vimwe, tyahavake. Mahi pamwe na vana vakalela komutwe ovilinga ovio kevei-ale. Tupu pamwe, ovipuka vilingwa-mo uvitavela vala okuti ndyilinga ñgeni. Ovilinga alinga kevihande, mahi uvilinga vala mokonda ovio vimutekula. Utualako okuundapa movilinga ovio, atee avasa ovilinga vikahi vali nawa.
7-8. (a) Oityi tyilingisa omunthu okukala noluembia olunene? (b) Omokonda yatyi matulilongesila ono velesikulu mbumwe mbomukanda wa Rute?
7 Oukuatyili wapopiwa mo palangalafu 6, welikalela noluembia olunene omunthu akala nalo. Kohale, oityi ovaumbili va Siovaa vakalele noluembia olunene na vakuavo? Ankho kavakala noluembia olunene mokonda yokuakuluminyua, mahi oluembia luavo lutuka komutima. Soka ku Daviti. Namphila Saulu tate ya Jonataa ankho uhanda okuipaa Daviti, mahi no ngotyo Daviti ankho una oluembia olunene na Jonataa, oluembia olo ankho luatuka komutima. Atee umwe etyi palamba omanima omanyingi tundee apa Jonataa ankhia, Daviti watuaileko okukala noluembia olunene na Mefibosete omona wa Jonataa. — 1 Sam. 20:9, 14, 15; 2 Sam. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7.
8 Tyina tutanga ono velesikulu mbumwe mbomukanda wa Rute tunoñgonoka oityi oluembia olunene. Oityi tulilongesila kovanthu vapopiwa momukanda oo, tyayemba koluembia olunene? Oñgeni no onthue tupondola okulinga etyi valingile, vakuetu mewaneno?b
OITYI OMUKANDA WA RUTE, UTULONGESA TYAYEMBA KOLUEMBIA OLUNENE?
9. Oityi Noemi asokelele okuti Siovaa wemuetela ovitateka?
9 Momukanda wa Rute, tuvasa-mo ehipululo lya Noemi nomukuekai wae Rute, na Boasi omulume uhole unene Siovaa. Mboasi ankho ombunga yomulume wa Noemi. Etyi mo Isilayeli ondyala yatokala unene, Noemi nomulume wae novana vavo vevali availukila ko Moambe. Etyi veli ko Moambe omulume wa Noemi Elimeleke anyimi. Etyi pakala ovana vavo vevali avanepe, mahi etyi tyilinga ovipuka, navo vevali avanyimi. (Rute 1:3-5; 2:1) Ovipuka ovio viasoyesile unene Noemi. Wasoyele umwe unene, atee umwe asoko okuti Siovaa oe wemuetela ovitateka. Etyi aihamenwa apopi okuti: ‘Siovaa wandyetela.’ “Omukulami wandinga evi vialula.” Tupu apopi okuti: “Siovaa wamonesa emone, Wepondolo Aliho wandyetela ononkhumbi.” — Rute 1:13, 20, 21.
10. Oñgeni onondaka mba Rute mbakalesile Siovaa? Ngwe alingi-tyi?
10 Oñgeni onondaka mba Rute mbakalesile Siovaa? Ngwe Siovaa alingi-tyi? Siovaa kanumanene na Noemi emutyindamena, watuaileko okumukuatesako. Siovaa walingile okankhenda Noemi mokonda utyii okuti ‘ononkhumbi mbupondola okuhindila atee umwe wonondunge okulinga owoova.’ (Ecl. 7:7) Mahi no ngotyo, Noemi ankho wesukisa okumona okuti Siovaa ukahi nokumukuatesako? Oityi Siovaa alinga emukuateseko? (1 Sam. 2:8) Siovaa walunda Rute emukuateseko nokukala noluembia olunene nae. Rute akuatesako ina-ivi okuhasoyo vali, nokumukuatesako okutala okuti Siovaa nkhele umuhole. Oityi tulilongesila ku Rute?
11. Omokonda yatyi ovakuatate nonomphange vakuatesilako vakuavo vasoya?
11 Vakuatesako tupu vokuasoya, oluembia olunene vena. Ngetyi Rute akuatesileko Noemi, ovakuatate nonomphange mewaneno vakuatesako vakuavo vasoya. Velihole unene, tyina pena umwe wesukisa okukuatesuako vemukuatesako. (Pro. 12:25, okatoi; 24:10) Valinge umwe ngetyi omu apositolu Paulu apopile, watile: “Popiei no vokuasoya monkhalelo yungumanesa, kuateseiko vokuhapamene, pwei elundo novanthu aveho.” — 1 Tes. 5:14.
Okutehelela nawa, tyitukuatesako tukuateseko mukuetu wasoya. (Tala opalangalafu 12)
12. Oityi tupondola okulinga tukuateseko vakuetu vasoya?
12 Pamwe etyi tupondola okulinga tukuateseko vakuetu vasoya, okuvetehelela, nokuvepopila okuti tuvehole. Tyina utehelela nawa ongi ya Siovaa yasoya, Siovaa utyiete, uhambukwa unene. (Sal. 41:1) Provérbios 19:17 yati: “una ukuatesako wokuahepa uundika Siovaa, Siovaa memuyambe.”
O Rute uya nokulia na Noemi ina-vi. Orpa uli nokukondoka ko Moambe. Rute upopila Noemi okuti: “Oku wenda na ame oko ndyenda.” (Tala opalangalafu 13)
13. Oityi Rute alingile, Orpa ehetyilingi? Omokonda yatyi etyi Rute alinga tyalekesa oluembia olunene? (Tala olutalatu lwo kondye.)
13 Tupu okulilongesa etyi tyaendele na Noemi, etyi omulume wae novana vae vevali ovakuendye vanyima, tyitukuatesako okunoñgonoka nawa oityi oluembia olunene. Etyi Noemi eiva okuti “Siovaa wahinangela ovanthu vae, ukahi nokuveavela okulia,” asoko okukondoka kotyilongo tyae. (Rute 1:6) Ovakuekai vae vevali navo avelipake mondyila nae. Mahi etyi veli mondyila, Noemi apopila tutatu Rute na Orpa vakondoke kotyilongo tyavo ko Moambe. Okuti vetavelele? Ombimbiliya yati: ‘Orpa ape ombesinyu ina-ivi, akondoka. Mahi Rute ahakondoka.’ (Rute 1:7-14) Orpa wakondoka ko Moambe mokonda otyo ina-ivi emupopila. Na Rute ankho upondola okukondoka kovavo, mahi ehetyilingi. Mokonda yoluembia olunene ena na ina-ivi, akala nae emukuateseko. (Rute 1:16, 17) Rute kakale na ina-ivi okuakuluminyua, mahi muene ankho oe wetyipaka komutima. Etyi tyalingile Rute tyalekesa okuti una oluembia olunene. Oityi tulilongesila-ko?
14. (a) Hono oityi ovakuatate nonomphange valinga? (b) Ngetyi tyipopia Ova Hebeleu 13:16, ovipuka patyi tupondola okulinga vihambukiswa Huku?
14 Tukuatesako tupu vakuetu, oluembia olunene tuna. Ngetyi tyalingile ovaumbili va Huku kohale, hono ovakuatate ovanyingi nonomphange navo vakala noluembia na vakuavo atee umwe na vana vehei. Mongeleka tyina vameivi okuti kotyilongo tyimwe kuaenda ovihuna, valinga ononkhono mbokunoñgonoka oñgeni vakuavo veli, vevekuateseko. Ine umwe mewaneno una otyitateka tyimwe, vemukuatesako liwa-liwa, vemuavela etyi esukisa. Valinga ngetyi tyalingile Ovakilisitau vo pomuvo wono apositolu ko Masedonia, valinga umwe atyiho vevila vakuateseko vakuavo. Vaava, “vali unene tyilamba puetyi vevila okuava” vakuateseko vakuavo vena ovitateka. (2 Kol. 8:3) Siovaa uhambukwa unene tyina amona okuti tuna oluembia olunene, tukuatesako vakuetu! — Tanga Ova Hebeleu 13:16.
OÑGENI ONTHUE TULEKESA OLUEMBIA OLUNENE?
15-16. Oityi tyalekesa okuti Rute ankho uhanda okukuatesako Noemi?
15 Tupondola okulilongesila ovipuka ovinyingi oviwa kuetyi tyaendela na Rute na Noemi. Tutalei vimwe.
16 Kayekele-ko okukuatesako Noemi. Etyi Rute velipaka mondyila vaye ko Sundaa na ina-ivi, ina-ivi emuti kondoka vala ko venyi. Mahi Rute ahakondoka. Oityi tyatundilila-ko? Ombimbiliya yati: ‘Etyi Noemi amona okuti uhanda okuenda nae, ehemutyiki vali.’ — Rute 1:15-18.
17. Oityi matyitukuatesako okupwa-elundo na vakuetu?
17 Etyi tulilongesila-ko: Okukuatesako omunthu wasoya tyesukisa okupwa-elundo, mahi katupondola okumutyindamena. Pamwe umona okuti omphange umwe wesukisa umwe okukuatesuako, mahi tyina wamaiko, ekuanye.c Mokonda tuna oluembia olunene nae, katumuniange, matulingi umwe ononkhono tumukuateseko. (Gal. 6:2) Onthue tuyumba-ko onthumbi, yokuti kumbi metutavela, atumukuatesako motyitateka tyae.
18. Oñgeni etyi Noemi apopile, hamwe tyakalesile Rute?
18 Uhanumane vala liwa. Etyi ovo Noemi na Rute vehika ko Mbelei, Noemi aimbuka vana veitungailile navo. Evepopila okuti: “Etyi naya ankho ndyina atyiho, mahi pahe Siovaa wankhondola mankhanya.” (Rute 1:21) Pahe soka oñgeni Rute akalele, etyi, eiva etyi Noemi apopia! Rute wakuatesileko unene Noemi. Rute walilile na Noemi, wapamekele Noemi, walingile nae oungendi omule. Mahi pahe etyi vehika ko Mbelei, Noemi ati: “Siovaa wankhondola mankhanya.” Onondaka Noemi apopia, ongatyina ati, Rute kalingile-ale natyike. Tyipondola hamwe Rute weihamenenwe unene etyi eiva onondaka ombo, mahi nii kayekele-po okukala na Noemi.
19. Oityi tuna okulinga tyina mukuetu wasoya amapopi tyihasoko?
19 Etyi tulilongesila-ko: Pamwe tualinga umwe ovipuka ovinyingi tukuateseko mukuetu wasoya mahi ngwe apopia vala tyihasoko atyituihama. Onthue tulinga ononkhono mbokuhanumana liwa. Tukala na mukuetu wesukisa okukuatesuako, tuita ku Siovaa etukuateseko, tutyivile okukuatesako mukuetu. — Pro. 17:17.
Oityi ovakulu vewaneno vesukisa okulinga vahetekele Mboasi? (Tala opalangalafu 20-21)
20. Oityi tyapele ondundo Rute, atualeko okukuatesako Noemi?
20 Pameka vakuenyi. Rute ankho una oluembia olunene na Noemi, mahi nae ankho wesukisa okupamekwa. Siovaa apameka Rute pokati ka Mboasi. Boasi apopila Rute okuti: “Siovaa ekuyambe muetyi walinga, Siovaa Huku yo Isilayeli, mombuelo yomavava weya okuholama, ekuavele ofeto yafuapo.” Onondaka ombo mbapamekele unene Rute, atee umwe akumbulula Mboasi okuti: “Ndyipandwe komaiho ove tatekulu yange, tyetyi wankhuatesako.” (Rute 2:12, 13) Mboasi wapamekele Rute pomuvo esukisa okupamekwa, onondaka ombo ambumupe ondundo yokutualako okukuatesako Noemi.
21. Ngetyi tyipopia Isaías 32:1, 2, oityi ovakulu vewaneno vesukisa okulinga?
21 Etyi tulilongesila-ko: Vana vena oluembia na vakuavo, navo vesukisa-vo okukuatesuako. Mboasi wapandulile Rute ovipuka alinga, ati Siovaa uviete. Tupu hono ovakulu vomawaneno vapandula ovakuatate nonomphange vakuatesako vakuavo mewaneno. Tyina ovakulu vewaneno vapandula ovakuatate vakuatesako vakuavo mewaneno, tyipa ondundo ovakuatate ovo, okutualako okukuatesako vakuavo mewaneno. — Tanga Isaías 32:1, 2.
OVIPUKA OVIWA MATUKALA NAVIO INE TUKALA NOLUEMBIA
22-23. Oityi tyakuatesileko Noemi okupilulula etyi ankho asoka? (Salmo 136:23, 26)
22 Etyi pakala, Mboasi aavela okulia Rute na Noemi. (Rute 2:14-18) Oityi Noemi apopile etyi Mboasi eveavela okulia? Noemi watile: “Siovaa apandwe wahayekele-po oluembia lwae olunene ena no vokuna omuenyo no vokuankhia.” (Rute 2:20a) Pahe Noemi ankho wapiluluka! Mokonda tete, etyi eihamenwa Noemi watile: “Siovaa . . . wandyetela,” mahi pahe apa wapopia tyahambukwa okuti: ‘Siovaa . . . kayekele-po oluembia lwae olunene.’ Oityi Noemi amona akapopie ngotyo?
23 Noemi amono okuti naina Siovaa kemuyekele-po, ukahi umwe nokumukuatesako. Pokutunda ko Moambe okuenda noko Sundaa Siovaa wemukuatesileko pokati ka Rute, Rute wemulingilile atyiho. (Rute 1:16) Noemi tupu wamuene okuti Siovaa wevekuatesako, etyi Mboasi ombunga yomulume wae eveavela okulia.d (Rute 2:19, 20b) Tyipondola Noemi watile: ‘Pahe ndyityiete umwe’ okuti ‘Siovaa kandyekelepo-ale. Apeho una ame, unkhuatesako!’ (Tanga Salmo 136:23, 26.) Noemi wahambukilwe unene, etyi ovo Rute na Mboasi, vatuaileko okumukuatesako! Ovo Mboasi na Rute vahambukilwe okukuatesako Noemi, etyivile okutualako okuumbila Siovaa, tupu na Noemi yatyo ahambukwa.
24. Oityi tuhandela okutualako okukala noluembia na vakuetu?
24 Oityi tuelilongesila komukanda wa Rute tyayemba koluembia olunene? Tuelilongesa okuti, tyina tuna oluembia olunene, tupwa-elundo na vana vena ovitateka. Tupu tulinga ononkhono mbokukuatesako vakuetu movipuka vesukisa. Tuelilongesa okuti, ovakulu vewaneno vesukisa okupandula vana vakuatesako vakuavo mewaneno. Tupu tyina tumona okuti una tuakuatesako pahe una ehambu liokuumbila vali Siovaa, nonthue tyituhambukiswa. (Ovil. 20:35) Oityi tuhandela okutualako okukala noluembia na vakuetu? Omokonda tuhanda okuhetekela Siovaa “una oluembia olunene” nokuhambukiswa. — Êx. 34:6; Sal. 33:22.
OTYIIMBO 130 Kala Omueveli
a Siovaa uhanda tukale noluembia olunene na vakuetu mewaneno. Opo tunoñgonoke nawa-nawa oityi oluembia olunene matulilongesa onongeleka mbovaumbili va Huku vakalele noluembia olo. Monthele ei matutale etyi tulilongesila ku, Rute na Noemi na Boasi.
b Opo unoñgonoke nawa-nawa etyi matulilongesa monthele ei, upondola okutanga omukanda wa Rute okapitulu 1 no kapitulu 2.
c Mokonda tukahi nokulilongesila ku Noemi, otyo tuna nokupopila vala okuti onomphange vesukisa okukuatesuako. Mahi tupu tyipopia ovakuatate.
d Opo unoñgonoke etyi Mboasi alingile akuateseko Rute na Noemi, tala onthele yati, “Hetekela Ekolelo Liavo — ‘Uma Mulher de Bem,’” ili mo Sentinela 1 ya Outubro yo 2012 pefo 20.