Pameka Vokuasiwapo, Ngetyi Tyalingile Jesus
LASARU, ankho ukala mo Betania, wavelele unene. Onomphange mbae, Marta na Maliya, avatumu ovanthu okukapopila epanga liavo Jesus. Mahi, Lasalu ankhi. Etyi apakwa melangalo, omapanga no vomunthele ya Maliya na Marta aveya okuvetalelapo “opo veveungumanese.” (João 11:19) Konyima, Jesus ehiki ko Betania, okukatala epanga liae wankhia. Okutala nawa etyi apopia nevi alinga, matyitulongesa oñgeni matupameka vokuasiwapo.
Okuvetalelapo Tyilekesa Okuti Wesuka
Opo ehike ko Betania, Jesus waenda ononthiki ononthatu, okuyauka Enyana Jordau nokulondeka netapalo lieyula ombuma litunda ko Jerikoo. Marta akanyauka okukakukunya Jesus kondye yepundaumbo. Konyima etyi Maliya eiva okuti Jesus weya, nae akanyauka okukemutala. (João 10:40-42; 11:6, 17-20, 28, 29) Tyotyili, okuya kwa Jesus kuapameka unene onomphange ovo vasiwapo.
Hono, nonthue tupondola okukatalelapo nokupameka vana vasiwapo. Scott na Lydia vanyimisa omona wavo Theo, womanima epandu vahinangela okuti: “Onthue ankho tuesukisa ombatelo yombunga nomapanga. Ovo veya mokati kounthiki, okuviuka kosipitali.” Oityi omapanga oo vapopia? “Pomuvo oo, onthue ankho katuesukile no nondaka. okueya okutukalesako, tyalekesa okuti vesuka nonthue.”
Ombimbiliya ipopia okuti etyi Jesus amona vana valila Lasalu, “tyemuihama unene” iya “ahimbika okulila.” (João 11:33-35, 38) Jesus ankho utupu ohonyi yokulilila pokati kovanthu. Oe wanoñgonoka omalusoke avo no ñgeni velitehelela. Otyo tyitulongesa tyi? Tyina tukatalelapo vana vasiwapo, katusukisa okukala nohonyi yokulila na vana valila. (Romanos 12:15) Tupu, uhasoke okuti wesukisa okukuluminya una wasiwapo okulila. Vamwe vahanda okulila tyina vekahi aveke.
Tehelela Nokankhenda
Jesus tyafuile ankho una onondaka mbupameka Marta na Maliya, mahi weveyekele vapopie tete. (João 11:20, 21, 32) Etyi apopia na Marta, oe walinga epulo iya atehelela.—João 11:25-27.
Okutehelela nawa tyilekesa okuti wesuka. Opo tuungumanese vokuasiwapo, tuesukisa okutehelela nawa. Matulekesa okuti tutehelela nawa, mokulinga omapulo avatela wokuasiwapo okupopia vali tyipona onthue. Tala nawa, mahi, uhevekuluminye okupopia inkha kavahande. Pamwe vepuila, vahanda okupululukwapo.
Vana valila hamwe valimbililwa, iya ovikando vimwe vapitaulula ovipuka. Vamwe vapopia etyi veivite momutima. Maliya na Marta vapopilile Jesus okuti: “Tatekulu, inkha wali pano, ñgeno omphange yange kankhile.” (João 11:21, 32) Iya Jesus oityi alingile? Oe watehelela noumphua-lundo, nokankhenda. Welityilikile okuvepopila oñgeni vena okulitehelela. Ankho wii nawa oñgeni veliivite, nomuihamo omunene ankho vena.
Inkha kutyii nawa oityi mopopi tyina ukatalelapo vokuasiwapo, upondola okuhimbika etompho mokupula okuti, “Uliivite ñgeni?” Iya pahe otehelela nawa ekumbululo. Soka nawa kuetyi apopia. Tala kwe tyina apopia, nokuovola okunoñgonoka oñgeni eliivite.
Katyapepukile okunoñgonoka oñgeni wokuasiuapo eliivite. Lidia wati, “Omasuka-suka etu apilauluka. Ovikando vimwe katutyivili okuvatela, tulila vala tyihatulu pokati kovanthu. Onthue tuhanda vala vakuetu vetutale monkhalelo yaviuka. Omapanga etu alinga ononkhono pala okunoñgonoka oñgeni tuliivite.”
Jesus wetyilingile monkhalelo yafuapo. Oe ankho wii etyi kese umwe ena, “ononkhumbi mbae nomuihamo wae.” (2 Crônicas 6:29) Jesus wakumbululile onomphange ovo vevali monkhalelo yelikalela. Marta watualeleko okupopia, iya Jesus atomphola nae. Mokonda Maliya ankho ulila vala, Jesus kapopile unene nae. (João 11:20-28, 32-35) Otyo tyitulongesa tyi? Pamwe otyiwa okuyeka vokuasiwapo vahimbike okupopia. Ombili yove yokutehelela nawa tyina vapopia oñgeni veliivite, maivepameka unene.
Onondaka Mbuvelula
Etyi Maliya na Marta vapopila Jesus okuti: “Inkha wali pano,” oe kevevelele onombei ine okunumana netyi vapopia. Oe wapameka Marta okukumbulula okuti: “Omphange yove mapindukapo.” (João 11:23) No nondaka ombo mbehehi, Jesus wemukuatesako okutala komutwe, okumuhinangelesa okuti ankho kuna ekevelelo.
Tyina upopia no vokuasiwapo, hinangela okuti onondaka onongwa mbutunda momutima, mbupondola okuvatela unene. Onondaka mbeungumaneso mbupondola okupopiwa ine okuhonekwa. Mokonda omikanda vipondola okupitaululwa okutanga, ngotyo viavela eungumaneso omuvo omunyingi. Palamba omanima etyive tunde etyi Bob omulume wa Kath anyima, iya oe apitulula okutanga omikanda aviho ahonekelelwe. Oe wati, “natala okuti omikanda ovio viankhuatesako vali unene pahetyino. Ongotyo eungumaneso lieya.”
Oityi upondola okuhonekela una wasiwapo? Upondola okuhoneka konthele ya una wankhia—ongeleka imwe ongwa yapitile noonwe ina otyituwa otyiwa oe ankho ena. Kath wati: “Tyina ovanthu vapopia onondaka onongwa konthele ya Bob, novituwa viae, pamwe ndyihanda okuyola nokulila. Ovipuka viyolesa alingaile, vindyolesa, nokunthyinangelesa omuenyo wehambu ankho tuna. Momikanda ominyingi ankho muna onotestu Mbombimbiliya pahe ndyihole unene.”
Ava Ombatelo Yakolela
Opo avatele ombunga ya Lasalu, Jesus walingile otyipuka onthue tuhevili okulinga. Oe wapindulile Lasalu kononkhia. (João 11:43, 44) Mahi, tupondola okulinga ovipuka tuvila, ngokuteleka, nokuyakula vana veya okutalelapo wokuasiwapo, nokukoha ovikutu, nokuyunga ovana, nokukalanda etyi esukisa, nokumutuala ine okumuhindikila oku ahanda okuenda. Okulinga ovipuka ovitutu mahi nohole yotyotyili, matyipandwa unene na una wasiwapo.
Otyili, vokuasiwapo pamwe vesukisa omuvo wokukala aveke. No ngotyo, ove upondola okulinga ononkhono mbokupopia apeho navo. Omukai umwe wasiwapo nomona wae, wati: “Kutupu omuvo wanakua pala okulila nomuvo wokulitehelela nawa tyina wasiwapo.” Vamwe vaovola okutalelapo una wasiwapo, monthiki vanepa ine yononkhia mbo wae. Pomivo ovio viepuiya, ove upondola okuava ombatelo yakolela.—Provérbios 17:17.
Eungumaneso Jesus aavele, ankho muakutikinya ekevelelo apopilile ovalongwa vae liokuti: “Epanga lietu Lasalu wakapululukuapo, mahi ame mandyendeko opo ndyikemupahule kotumphoki.” (João 11:11) Jesus waavelele onthumbi ovalanduli vae okuti makatutilisa vokuankhia. Oe wapula Marta okuti: “Otyo ove utyitavela?” Oe akumbulula okuti: “Enga Tatekulu.”—João 11:24-27.
Ove utavela okuti Jesus makatutilisa vokuankhia? Inkha utyitavela, popila ekevelelo olio ewa vana vasiwapo. Veavela ombatelo. Onondaka mbove nevi ulinga, matyiveungumanesa unene.—1 João 3:18.
[Nenga kia Nsi 9]
(Muna zaya una mena o mambu, tala muna nkanda)
SAMARIA
PEREYA
Jerikoo
Jelusalei
Betania
Enyana Jordau
Elunga liomongwa