ONTHELE YOKULILONGESWA 22
OTYIIMBO 127 Omunthu Patyi Ndyina Okukala
Poumphunga Pei Omunkhima Siovaa
“Omahiwe enyi alinge . . . o komutima, . . . oo, oo omahiwe-hiwe atyo mwene aviuka.” — 1 PET. 3:4.
ETYI MATYIPOPIWA-MO
Mamupopiwa etyi omukwendye nomuhikwena vena okulinga tyina onomphunga, opo momuvo veli nokulinoñgonoka tyiveende umwe nawa, neetyi vakwavo mewaneno vena okulinga vevekwateseko.
1-2. Vamwe vakala ñgeni pokulihanda?
OVANTHU tyina onomphunga, vakala nehambu. Omuvo watyo oo, omuvo umwe omuwa. Ine noove pehepano una omphunga, tutyii okuti wahanda pokulinoñgonoka tyeende nawa. Ya ovanyingi tyeveenda-enda-le nawa. Omuhikwena umwe ukala ko Etiopia utiwa o Tsiona wati: “Pweetyi ankho nkhele tulihanda vala nomukwendye wange, nakalele nehambu limwe enene. Twakalele nomatompho amwe omawa, okutomphola umwe evi vitiwa ovievi, mahi tupu otyo tuyola-yola. Nahambukilwe etyi netyimona okuti, navasa omunthu wati umwe ame ndyimuhole, ngwe unthyole.”
2 Mahi tupu tala etyi tyapopia omukwendye umwe ukala ko Holanda utiwa o Alessio. Wati: “Nahambukilwe unene pokulihanda nomukai wange, mahi tupu pena ovipuka vimwe vietulemenene.” Monthele ei, matupopi ovipuka vimwe vipondola okulemena ava velihanda nkhele veli nokulinoñgonoka, nonondunge mbumwe mbuli m’Ombimbiliya mbupondola okuvekwatesako tyiveende nawa. Tupu matupopi oñgeni vakwavo mewaneno vapondola okuvekwatesako.
OUMPHUNGA UKAVITUKILA-PI?
3. Oityi ovanthu velihanda nkhele vakalela onomphunga? (Omihe 20:25)
3 Tyina omunthu ena omphunga uhambukwa, mahi tupu una okunoñgonoka okuti, oyo onthambo imwe onene ipondola okuvetwala kokulinepa. Monthiki ovanthu velinepa, vapopia okuti, ononthiki ambuho vena omwenyo, mavelihumbu, mavelilingi onthilo. Ngwe tyina vapopia ngootyo, na Siovaa utyiivite. Otyo tyahandela tyina twehenepopie otyipuka ngootyo, nkhele atusoko umwe nawa. (Tanga Omihe 20:25.) Naina etyi omunthu apopia pokulinepa, tyahanda umwe nkhele okutyisoka nawa. Ovanthu tyina onomphunga, velinoñgonoka vatale etyi mavalingi tyaviuka. Pamwe velinepa, pamwe aveliyeke-po. Ine veliyeka-po, twahatiei hamwe otyo valinga tyapenga, mokonda ovanthu vakala tupu onomphunga avahaviuku vala kokulinepa, opala vatale umwe etyi mavalingi tyaviuka.
4. Oityi tyahandela tukale nolusoko lwokuti tyina ovanthu onomphunga nkhele veli vala nokulinoñgonoka?
4 Tyesukisa unene okunoñgonoka okuti tyina ovanthu onomphunga, veli nokutala ine mavelinepe. Tyina omunthu wehenenepe nou wehenenepwe akala nolusoko ngoolo, kamehiki kokulinga omphunga yomunthu eete umwe okuti ou kamatulinepe-ale. Mahi tupu, vena okukala nolusoko olo, ha vava vala vehenenepe, naava vehenenepwe. Atuho umwe tuna okukala nolusoko olo, mokonda kuna vamwe vasoka okuti, ine ovanthu onomphunga, ngootyo vena umwe okulinepa. Oñgeni olusoko olo lukalesa Onombangi vehenenepwe, naava vehenenepe? Omuhikwena umwe ukala ko Estados Unidos utiwa o Melissa wati: “Tyina mewaneno muna ava velihanda, vakwavo vasoka vala okuti ñgeno velinepa umwe. Otyo tyiti ava tyivetwala kokweheliyeke-po naapa vetyilwete umwe okuti kamavelivili-ale, ava vamwe, nokutaindya omunthu avahataindya-le vali. Otyipuka tyatyo otyo tyitokotesa navi omutima.”
LINOÑGONOKEI NAWA
5-6. Omokonda yatyi onomphunga vesukisila okulinoñgonoka nawa? (1 Petulu 3:4)
5 Ine una omphunga, oityi matyimukwatesako mutale ine mamulinepe umwe? Okulinoñgonoka nawa. Mokutala ove una-le ovipuka vimwe ankho wii pweetyi mwehenelihimbike. Mahi pahe, una omphitilo yokunoñgonoka etyi tyili mokati ka mukwenyi, momutima wae. (Tanga 1 Petulu 3:4.) Otyo pahe tyati umwe, nokunoñgonoka oñgeni ekahi moupanga wae na Huku, nonontheto mbae, neevi asoka. Tyina pamakala, una okutyivila okukumbulula omapulo aa: ‘Ine tulinepa haa matulivili umwe?’ (Omih. 31:26, 27, 30; Efe. 5:33; 1 Tim. 5:8) ‘Omunthu ou tyili-tyili uli umwe komutima wange, haa mandyimukwatesako mweevi esukisa? Okuti naame ndyili umwe komutima wae, nae haa mankhwatesako-vo? Mandyityivili okuliatela kovipuka vimwe alinga viahaviukile? Nae metyivili okuliatela koviange?’b (Loma 3:23) Pokulinoñgonoka na mukwenyi, wahalimbwe onondaka ombu: Okulivila katyitei kokusoka tyike, mahi tyitei kokuti, omu mukwenyi akalela noove ngamo umutyiliyila.
6 Oityi vali una okunoñgonoka ku mukwenyi tyina munomphunga? Tyina mwehenehike kokulityiliya, otyiwa okutompholela-po liwa ovipuka vimwe viesukisa unene. Tyimwe, okutehela onomphango mukwenyi ena-mbo. Ya pahe ovipuka ovikwavo ngeevi ñgaa: Ekongoko liae, neetyi alinga amone etyi elitekula natyo, novitateka akondyaile navio pamwe viemulemaneka, vieendekwa ñgeni? Kuna ovipuka vimwe viehesukisa-le okuvipopila-po liwa pokulihimbika. (Tala Swau 16:12) Ine pena ovipuka vimwe wahanda okupula mukwenyi, okuti hatyo, hamwe mukwenyi uli nokukupula-vio, mahi tyina utala ñgaa ñgeno nkhele ha viokupopiwa-le liwa, mupopila-tyo. Mahi tyina pamakala, mukwenyi mahande umwe okuvinoñgonoka, nae apole-ko ounongo. Naina, tyina mwamakala, matyisukisa umwe wiikulile mukwenyi omutima wove, omupopila umwe atyiho.
7. Oityi vokulihanda vena okulinga velinoñgonoke nawa? (Tala okakasa kati: “Tyina Mwelikala Kokule.”) (Tala omalutalatu.)
7 Oityi una okulinga unoñgonoke umwe nawa etyi tyili mokati ka mukwenyi? Tyimwe, okutomphola amweheliholeka, nokupula otehelela nawa tyina mukwenyi apopia. (Omih. 20:5; Tia. 1:19) Opo mutyivile, mupondola okulinga ovilinga vimwe amuho otyo muhipulula. Mupondola okwenda peumbo lya umwe ngako amuho mukalia, nokukaenda-enda apa pakala ovanthu ovanyingi, nokukaivisa amuho. Tupu mamulinoñgonoka nawa tyina mukala na vakwenyi, omapanga, novenyi. Pamwe upondola okupanga okulinga ovipuka mavikukwatesako okutala oñgeni mukwenyi akala povipuka vimwe, oñgeni akala na vakwavo. Omukwendye umwe ukala ko Holanda utiwa o Aschwin wapopia etyi valingile pweetyi velihanda nomuhikwena umwe utiwa o Alicia, wati: “Onthwe ankho tusoka kovilinga matukalinga atuho mavitukwatesako okulinoñgonoka nawa. Ya vimwe ankho tulinga viapepuka vala. Pamwe okuteleka atuho, nokulinga vali oupuka oukwavo. Tyina tuli opo nokuundapa, tyiti umwe ame ndyinoñgonoka evi mukwetu evila, neevi ehevili, nae anoñgonoka-vo viange.
Tyina vokulihanda valingila kumwe ovipuka otyo vatomphola, velinoñgonoka vali nawa. (Tala opalangalafu 7-8)
8. Tyina vokulihanda velilongesa aveho Ombimbiliya, ouwa patyi utuka-po?
8 Otyikwavo tyipondola okumukwatesako mulinoñgonoke nawa, okulilongesa amuho Ombimbiliya. Ine mulinepa, haa mamulinga-linga efendelo liombunga opo mupake Huku motyinepo tyenyi. (Omup. 4:12) Otyo tyahandela mutyihimbikile-po umwe tyokulilongesa amuho tyina nkhele mulihanda vala. Otyili, pokulihanda kamupondola okulitala ngatyina mwelinepa-le, ya omukwendye watyo, nkhele ha mutwe-ko womuhikwena watyo. Mahi ine apeho mulilongesa amuho, mamulinoñgonoka vali oñgeni mukahi moupanga wenyi na Siovaa. Oo Max na Laysa vakala ko Estados Unidos, vamona otyipuka tyimwe tupu tyikahi nawa. Max wati: “Etyi twelihimbika, atuhimbika okulilongaisa atuho omikanda vipopia etyi tyayemba kokulihanda, no kotyinepo, no kweetyi tyitunga eumbo. Pokulilongesa opo, twatompholele ovipuka vimwe ovinyingi viesukisa unene. Ine katwatangele omikanda vina, ovipuka vimwe ñgeno katwevisokele-ale.”
OVIKWAVO MUNA OKUTALA NAWA
9. Oityi onomphunga vena okutala nawa pokusoka ovalie mavapopila?
9 Ovalie mamupopila okuti munomphunga? Onwe vevali, onwe mutyii. Pokuhimbika, muna okusoka ovanthu veñgapi mamupopila. (Omih. 17:27) Otyiwa okulinga ngootyo, opo mwahapopile ava haa vapondola okumupula vala ovipuka ovinyingi, naava hamwe vemulingisisa vala amulingi etyi ankho mwahapangele. Mahi tupu ine kamupopila nawike, opo pahe mamukalaila vala okuholama ku vakwenyi vehetyimone. Ngwe otyo hatyiwa-ko, mokonda tyipondola okumutwala kokulinga etyi tyapenga. Naina otyiwa okupopila ava mavemupakaila-mo, nokumukwatesako movipuka vimwe. (Omih. 15:22) Mupondola okupopila vamwe pombunga yenyi, nomapanga apama motyili, okuti hatyo, ovakulu vewaneno.
10. Oityi vokulihanda vena okulinga vape omunkhima Huku? (Omihe 22:3)
10 Oityi muna okulinga pokulihanda mupe omunkhima Huku? Tyina mwamakala amulityiliya, pahe mokatehela mukwenyi uli unene komutima wove. Oityi muna okulinga muliyunge kokulinga evi viasila? (1 Kol. 6:18) Liyungei komatompho okulihanda, nokukala vala amwike, nokunwa unene. (Efe. 5:3) Ovipuka ovio vipondola okweeta ovipepe viokulala nomunthu, neetyi wapangele tyaviuka ohetyivili vali okutyilinga. Naina, apeho tompholei etyi muna okulinga matyimukwatesako mulilinge onthilo poyenyi, tupu amulandula ovitumino vya Siovaa. (Tanga Omihe 22:3.) Tala etyi tyakwatesileko oo Dawit na Almaz vakala ko Etiopia. Vapopia vati: “Onthwe ankho tukala vala apa pena ovanthu ovanyingi, okuti hatyo, atwiihana omapanga etu atukaenda-enda navo. Katwakalele atwike metuku-tuku, nii mondywo. Otyo tyetukwatesileko atuliyungu kovipuka vipondola okutulingisa onkhali.”
11. Vokulihanda oityi vena okusoka pokutala ine mavelikwata-kwata, nokunyana omalele?
11 Okuti poumphunga tyitavela okulikwata-kwata, nokunyana omalele? Mokweenda kwomuvo, tyina pahe vamelityiliya umwe nawa, vapondola okunyana-nyana, nokulikwata. Mahi ine tyina mukwenyi ekukwata, tyikweetela omalusoko omavi komutima, opo haa matyikupwiya okulinga etyi tyaviuka. (Otyii. 1:2; 2:6) Tyokulikwata-kwata kwatyo oko, nokunyana omalele, natyo pamwe tyeeta-le vala evi viahaviukile. (Omih. 6:27) Naina, pokulihimbika, otyiwa umwe mutomphole evi mwahapondola okulinga, amulandula onondunge mbuli m’Ombimbiliya.c (1 Tes. 4:3-7) Amuho vevali lipulei ñgaa: ‘Apa tukala, ine ovanthu vetumona twelikwata, tuna nokunyana omalele, matyivekala ñgeni? Mwene noonthwe vala okulikwata-kwata, tyitukalesa ñgeni komutima?’
12. Oityi vokulihanda vena okunoñgonoka tyiyemba kovitateka pamwe vakala navio, na tyina velipona?
12 Oityi muna okulinga tyina mwatumbukilwa novitateka, na tyina mwelipona? Ine pamwe mulipona, mamulingi ñgeni? Okuti otyo tyilekesa okuti oupanga wenyi kaukahi-ale nawa? Au, otyo hatyo-ko. Apa pena ovanthu vevali, pamwe peliponwa-le. Otyinepo tyokwapama umwe nawa, otyetyi tyina ovanthu vevali vaundapela kumwe, vetyivila okulipakaila-mo tyina tyamati ou weya neei ou weya neei. Naina, etyi mulinga poumphunga tyina mwatumbukilwa novitateka, otyo matyilekesa ine haa motyinepo mamulivili. Amuho vevali lipulei ñgaa: ‘Tyina patumbuka otyitateka, tutomphola umwe nawa, tulilinga onthilo? Evi ame nahalingi nawa, ndyilipopia ku mukwetu, andyilikwatesila ndyiviukese? Na mukwetu otyo ekahi ngootyo? Tyina tyamati ou weya neei ou weya neei, tulitavela liwa? Tyina umwe amapengesa, tuliita liwa otyiponyo, atulieevela?’ (Efe. 4:31, 32) Ine mutala ñgaa apeho mulipona vala, kamulivili-ale movipuka aviho, opo pamwe no motyinepo ongootyo vala matyikakala. Nga watala ñgaa mukwenyi ine haa mulinepa kamatyiviuku-ale, opo otyipuka matyimweetela ouwa amuho vevali, okuliyeka-po.d
13. Oityi tyipondola okukwatesako onomphunga okutala ononthiki onoñgapi mavakala?
13 Ononthiki onoñgapi mamukala onomphunga? Ipulukuta iteka, mahi ei ilipulukwa ikehika. (Omih. 21:5) Naina, muna okukala onomphunga omuvo utiwa umwe oyou, opo mulingoñgonoke nawa. Mahi tupu katyihande okukala vali ehimbwe unene. Ombimbiliya yati: “Haa muhuka, haa muhuka, otyo ukevela, tyivelesa omutima.” (Omih. 13:12) Ngwe tupu tyina mwamelityiliya unene, otyo mukala kumwe apeho, haa tyipondola amwehetyivili vali okuliyunga, amulingi onkhali. (1 Kol. 7:9) Naina, wahasoke vala okuti tuna okukala onomphunga ononthiki mbulifwe pongandi, mahi otyiwa okulipula ñgaa: ‘Oityi nkhele nehei nakamba okunoñgonoka ku mukwetu, pahe ndyitale umwe etyi tuna okulinga?’
OÑGENI OVAUNYINGI MEWANENO MAVAKWATESAKO AVA VELIHANDA?
14. Ovipuka patyi tupondola okulinga tukwateseko ava velihanda? (Tala olutalatu.)
14 Ine una ava wii velihanda, oityi una okulinga uvekwateseko? Upondola okuveihana amuya okulia navo, no pefendelo lienyi liombunga, no povitalukiso. (Loma 12:13) Okuveihana povipuka ngoovio, tyipondola okuvekwatesako avelinoñgonoka vali nawa. Okuti vena apa vahanda okwenda, pahe vesukisa okuhindikilwa, hamwe okutwalwa-po vakatomphole? Okuti tyitavela ove uvehindikile? (Ngal. 6:10) Oo Alicia nomulume wae Aschwin, vahinangela otyipuka tyimwe vakwavo mewaneno valingile atyivehambukiswa unene. Alicia wati: “Tyetukalesile nawa etyi vamwe mewaneno vetupopila okuti, tyina twahanda okukala vala vevali mahi atwahakala apa paholama, tupondola okwenda peumbo liavo.” Naina ine vamwe velihanda vapopia noove avati tuhindikile pongandi, pandula, otyo elao. Mahi tupu lunguka, weheveyeke avakala vala vevali apa pahamoneka, ya tyina vena etyi vahanda okutomphola vala vevali, ovekalela kapii kokule. — Fili. 2:4.
Ine tuna ava twii velihanda, tutalei etyi tuna okulinga tuvekwateseko. (Tala opalangalafu 14-15)
15. Oityi vali omapanga a ava velihanda vena okulinga vevekwateseko? (Omihe 12:18)
15 Otyikwavo tupondola okulinga tukwateseko ava velihanda, okutala nawa etyi matupopi. Mahi pamwe, hahe vali okwahapopi umwe natyike. (Tanga Omihe 12:18.) Onthwe pamwe tuti vala okumona ava velihanda, twahanda okutyipopia movanthu. Mahi ngwe pamwe vokulihanda kavahande okutyipopilwa-ko, vahanda mwene veketyipopie. Twahatiei vala apa tuli ovo twaamba, hamwe okuvepopia omapita mokonda yovipuka vimwe veli nokulinga. (Omih. 20:19; Loma 14:10; 1 Tes. 4:11) Tupu katupondola okupopia otyipuka natyike, nii okuvepula etyi tyipondola okuvetwala kokuti hahe tulinepe vala. Omuhikwena umwe utiwa o Elise nomulume wae vapopia vati: “Tyetulingile navi tyina vakwetu ankho vetupula etyi matulingi pokulinepa, ngwe nkhele ankho katunevepopile-ale.”
16. Ine vamwe vali onomphunga veliyeka-po, oityi twahapondola okulinga, ya oityi tuna yokulinga?
16 Ine tukati ñgaa ava ankho velihanda veliyeka-po, oityi tuna yokulinga? Tuna okuliyunga atwehelipake-po, nii atwahalingi ngatyina tuna ou tuvela onombei. (1 Pet. 4:15) Omuhikwena umwe utiwa o Lea wati: “Etyi tweliyeka-po nomphunga yange, nkhatehela ovanthu vekahi vala nokufwanyeka etyi tyatiwa tweliyekela-po. Otyipuka otyo atyindyihama umwe unene.” Ngeetyi twapopia-le, tyina onomphunga veliyeka-po, twehevepolei-po omapita atuti otyo valinga tyapenga. Otyo umwe tyeenda-le ngootyo. Ovanthu vakala tupu onomphunga, opala velinoñgonoke, tyivepe ounongo wokutala otyipi vakoya-po tyaviuka. Mahi no ngootyo, pamwe tyipondola okuvesila olwiihamo komutima, nokuvesoyesa. Naina otyiwa okutala etyi tuna okulinga tuvekwateseko. — Omih. 17:17.
17. Oityi vana velihanda vena okulinga?
17 Monthele omu twetyimona okuti, tyina ovanthu onomphunga pamwe papondola okutumbuka ovitateka, mahi tupu vapondola okuhambukwa. Umwe utiwa o Jessica wati: “Okupopia umwe otyili, pokulihanda pena ovilinga. Mahi twalingile twakalele umwe ononthiki tyehelinepe liwa, atulikwatesila.” Ine una omphunga, wahayeke-po onomphitilo mbokumunoñgonoka vali nawa. Okulinga ngootyo, matyimweende nawa, amuho vevali atyimupe ounongo wokutala otyipi tyaviuka muna okulinga.
OTYIIMBO 49 Hambukiswa Omutima wa Jeova
a Omanyina amwe apilululwa.
b Opo unoñgonoke vali ovipuka ovikwavo viyemba kwootyo, tala momukanda Os Jovens Perguntam — Respostas Práticas, Volume 2, pefo 39-40.
c Okukwata-kwata mukwenyi komapita, natyo ouhayo wokulihanda, tyitwala umwe omunthu kokupumphikwa novakulu vewaneno. Okutomphola vala evi viokulihanda, tyilinge muna apa muli vevali tyilinge o kotelefone, nomukwendye okukwata omuhikwena komavele, natyo tyipondola okutwala omunthu kokupumphikwa novakulu vewaneno. Mahi pahe otyo tyitei omu tyaendela.
d Opo unoñgonoke vali etyi tyayemba kwootyo, tala onthele yati: “Perguntas dos Leitores” mo A Sentinela 15 de Agosto de 1999.