Lo Luk Bee Ɛm
6 Sɔ̄ a bee tɛɛ̄ bu uwe kpakpaa wheat nyɔɔ dee fɛɛrɛloo, pya a wee ye nyɔɔnɛ dumɛ bee wag kpakpaa yaa bah wa yaɛ bahloo wee taa. 2 Lo sɔ̄ pio pya Farisii bee kɔ: “Ena anua bui aa doo nu a naa bɔloo bu lok nyɔɔ Dee Fɛɛrɛloo a?” 3 Jizɔs bee wa ture nɛ kɔ: “Ekɔ bui sii bee buū nu Devid le pya a ye le loo bee doo sɔ̄ loo wa bee lɛɛ ni? 4 Kɛ̄ a bee yii bu tɔ Bari sa su fituru a bee lu esere kɛ̄sī Bari sa de sa su siga nɛ pya a bee ye le loo, lo a naa bee bɔloo bu lok kɔ lɔgɔ nɛɛ a de, mɛ aba pya ewɔp?” 5 Lo sɔ̄ a bee wa kɔ nɛ kɔ: “Nwiīnɛɛ na Nɛɛ-a-ɛrɛ Dee Fɛɛrɛloo a.”
6 E nyɔɔ lo dɔɔ̄na Dee Fɛɛrɛloo, a bee yii bu tɔ bɔŋanaloo sa bɔātɛ̄ etɔgɛ nu. E ziī gbara bara bahle ye u* bee le lo kɛ̄. 7 E pya ɛm kpa le pya Farisii bee le aa ɛp lo a le Jizɔs ebo nɛɛ nyɔɔ Dee Fɛɛrɛloo, lokwa ba muɛ nu ba edɛrɛ ye. 8 Mɛ nyɔɔbee a suā nu ba aa kɛɛrɛ a, a bee kɔ nɛ gbara bah ye u* a kɔ: “Aakɛ̄ sa i yira taɛyɛɛ.” E lo gbara bee aakɛ̄ sa yira lo kɛ̄. 9 Lo sɔ̄ Jizɔs bip wa kɔ: “M naa bip i, a bɔgeloo bu lok lo edoo le nyɔɔ Dee Fɛɛrɛloo ale lo edoo pɔrɔ, lo ekpɔā dum* ale lo egbee ni?” 10 Sɔ̄ e’ɛba dɛ̄dɛɛ̄ aba tɛɛ̄ ɛŋɛnɛ, a bee kɔ nɛ lo gbara kɔ: “Niina bah a.” E a niina, e bah ye bee sikɛ̄ lee. 11 Ba bee si gbɛnɛ saŋ sa bɔātɛ̄ ekɔnia nu ba edoo Jizɔs yɛɛ wa.
12 A ɛrɛ dee a bee kii nyɔɔ egu wee yere kara, mɛ a bee yere kara nɛ Bari dɛ̄dɛɛ̄ lo uunɛ. 13 E sɔ̄ dee eyira, a kue pya a wee ye nyɔɔnɛ dumɛ sa sagɛ 12 aba wa aā yɛɛ, lo a bee kure pya ye nɛɛ lɛɛratam: 14 Saimɔn lo a bee kurenage Pita, Andru ye wuga, Jems, Jɔn, Filip, Batɔlɔmiu, 15 Matiu, Tɔmɔs, Jems nwiī Alfiɔs, Saimɔn lo a bee lu ekure “nɛɛ mɛm,” 16 Judas nwiī Jems le Judas Iskariɔt, nɛɛ a bee ye lɛɛ sɔ̄ esaa.
17 E a bee wa nyɔɔnɛ sirakɛ̄ sa yira kɛ̄ a ɔgara sī, le gbɛnɛ-edo pya a wee ye nyɔɔnɛ dumɛ gbaāloo gbɛnɛ eku pya nɛɛ a aa dɛ̄dɛɛ̄ barasī Judia le Jerusɛlɛm le pya kɛ̄ a le barasī bee maā Taia le Saidɔn, lo ba bee lu wee dā ye, le kɔ a bo wa dumɛloo. 18 E a bee bonage pya nɛɛ edɔɔ̄ a naa ɛɛ gaa bee nɛ taāŋa. 19 E dɛ̄dɛɛ̄ gbɛnɛkpo nɛɛ a bee gbī edaa ye bahloo, nyɔnɛbee ekpo bee ye aaloo sa bo dɛ̄dɛɛ̄ aba.
20 E a ɛp pya a wee ye nyɔɔnɛ dumɛ sa kɔ:
“Ɛɛbu a le nɛ bɔɔlo pya kporo, nyɔnɛbee bui ɛrɛ Buɛ̄-mɛnɛ Bari a.
21 “Ɛɛbu a le nɛ bɔɔlo pya loo lɛɛ anyaawo, nyɔnɛbee bu i e’mma.
“Ɛɛbu a le i nɛ bɔɔlo pya a to anyaawo, nyɔnɛbee bui kɛgɛ.
22 “Ɛɛbu a le i nɛ ɛrɛgebah sɔ̄ pya nɛɛ i baaloo, i kpoora, i bege ue, sa i gbee bee kɔ bui lu pya pɔrɔ nyɔɔbee Nwiīnɛɛ. 23 Ɛɛŋaa lo dee sa pɛgi bu ɛɛbu, nyɔnɛbee ɛp! bui ekpɛanu lu gbɛnɛ li bunyɔɔ, nyɔɔbee nu pya wa nama tɛ bee doonage loo pya mɔmanudɛɛ̄ lo.
24 “Ekiɛ̄nu a le i nɛ bɔɔlo pya mɛnɛ, nyɔnɛbee buii le e’ɛrɛ lɔgɔ nu emanyɔɔ nu bui ɛrɛ anyaawo.
25 “Ekiɛ̄nu a le nɛ bɔɔlo bu i mma anyaawo, nyɔɔbee loo i elɛɛ.
“Ekiɛ̄nu a le nɛ bɔɔlo lo bui kɛgɛ anyaawo, nyɔnɛbee bui baāŋa sa toto.
26 “Ekiɛ̄nu ele i nɛ ɛrɛgebah sɔ̄ pya nɛɛ i kɔ le kumaloo, nyɔnɛbee kɛ̄ pya wa nama tɛ bee doonage loo pya mɔmanudɛɛ̄ esah doo lo.
27 “Mɛ m kɔ nɛ bɔɔlo lo bui aa mɛ gbaɛ̄tɔ̄ kɔ: Kiraasī lo ewereloo pya bui nɛɛ baa, sa doo lenu loo pya a i baaloo, 28 nɛaā leelee pya a i kaɛ nu nɛ sa yere kara bee pya a i tue. 29 Lo nɛɛ zip a ziī sīloo bɛɛ kiira elua sī a ye nɛ; e lo ziī nɛɛ su o bɛloo deenyɔɔ, lɛɛ ye bahloo kɔ a sunage o bɛloo bu. 30 Nɛ nu ɛrɛgebah nɛɛ a a bara, e ɛrɛgebah nɛɛ a su o nu aā, o aa ye kɔ nɛ kɔ a obara nua.
31 “Gbaāloo wo, ɛrɛgebah nu bui gbī kɔ pya nɛɛ a doo i nɛ, bɔɔlo dooraanage wo wa nɛ.
32 Lo bui wereloo pya a i wereloo, amunu biī na bui ɛrɛ a? Nyɔnɛbee kunɛ pya pɔrɔ werenageloo pya a wa wereloo. 33 E lo bui doo lenu loo pya a i doo lenu loo, amunu biī na bui ɛrɛ a? Kunɛ pya pɔrɔ doonage wo. 34 E lo a le bui bɔgɛrɛ nu pya nɛɛ bui ɛmadɛɛ̄ kɔ ba e’obara i kpɛ, amunu biī na bui ɛrɛ a? Kunɛ pya pɔrɔ bɔgɛrɛnage nu pya pɔrɔ lokwa ba sikɛ̄ ɛrɛ gbɛnɛ-edo nu. 35 Taāwo, kiraasī lo ewereloo pya bui nɛɛ baa sa wa doo le sa bɔgɛrɛ nu* pya buii ɛmadɛɛ̄ kɔ ba a obara i kpɛ nɛ; e bui ekpɛanu elu gbɛnɛ sa bui lu miɔŋɔ Nɛɛ A Eenyɔɔ Dɛ̄dɛɛ̄ Nu, lo alu fɛgɛ loo pya nɛɛ a naa doo yaa le pya bag dogo. 36 Kiraasī lo e’ɛrɛ toesaɛ̄ dookɛ̄ bui Tɛ ɛrɛ toesaɛ̄ doo.
37 “Gbaāloo wo, bui aa biaɛ, e a naale elu ebiaɛ i; bui aa bege ue nɛɛ, e a naale elu ebegee i ue. Kiraasī lo e’aaloo nu nɛ pya dɔɔ̄na, e a elu e’aaloo i nɛ. 38 Nɛaā, e pya dɔɔ̄na enɛnage i. Ba edo leere yere bu bui bɛloo, biinɛ nɛ kɛ̄, nyɔŋɛ mmɛ sɔ̄ e’mma egia. Nyɔnɛbee nu bui doā nɛ pya dɔɔ̄na na ba esunage i doā nɛ a.”
39 A bee wa sunage dɔɔ̄na edobah nu kɔā ue nɛ kɔ: “Nɛɛ zimadɛɛ̄ naale edap tɔgɛ dee nɛɛ zimadɛɛ̄, sɛh edapge ni? Baɛ aba edɔ bu bana, naale wo ni? 40 Nɛɛ aa nɔ nu* naa wee eenyɔɔ ye nɛɛ tɔgɛnu, mɛ ɛrɛgebah nɛɛ alu etɔgɛ nu leere wee le doodoo ye nɛɛ tɔgɛnu. 41 Nyɔɔwo, ena anua o ɛp epɛɛte a le dɛɛ̄ o wuga, mɛ oo muɛ ebate a a le bu dɛɛ̄ a? 42 O tɛɛ̄ doodoo wa kɔ nɛ o wuga kɔ, ‘Wuga, doo m lɛɛ epɛɛte a a le bu dɛɛ̄,’ sɔ̄ oo muɛ ebate a le dɛɛ̄ olo ani? Nɛɛ baɛsī! dasī lɛɛ ebate a a le dɛɛ̄, e lo sɔ̄ o muɛ nu leere lo elɛɛ epɛɛte a le dɛɛ̄ o wuga.
43 “Nyɔnɛbee lɔgɔ le te naa wee mum pɔrɔ bee, e lɔgɔ pɔrɔ te naa wee mum le bee. 44 Nyɔnɛbee a wee lu esuāloo ziī ziī te tɛ̄maloo ye bee. Bu edobah, pya nɛɛ naa wee kaāna bee fig aāloo suu ale fii bee vine aāloo te suu. 45 Nɛɛ le dogo wee su nu a lee aāloo lenu* a ye le bu beenyiɛ nua, mɛ nɛɛ bag dogo wee su pɔrɔ nu* aāloo pɔrɔ nu a ɛrɛ nua; nyɔnɛbee aāloo nu a mma bu beenyiɛ nɛɛ na egā wee kɔ a.
46 Nyɔɔwo, ena anua bui kure mɛ Nɛɛ-a-i-ɛrɛ, Nɛɛ-a-i-ɛrɛ, e buii doo pya nu m kɔ a? 47 Nyɔnɛbee ɛrɛgebah nɛɛ a mɛ lu loo sa dā pya na ue sa wa doo, m tɔgɛ i dua nɛɛ alu: 48 A le doodoo nɛɛ aa wu tɔ lo a bee dɔɔra kɛnɛkɛ̄ kaāna sa wu ye ekatɛ̄ nyɔɔ dɛm. Mɛ sɔ̄ yii maā lu, maā bee zip tɔ a mɛ a naa bee dap nyɔŋɛ, nyɔnɛbee a bee lu ewu leere. 49 Mɛ ɛrɛgebah nɛɛ a dā na ue sa a naa doo, a le doodoo nɛɛ a wu ye tɔ nyɔɔ kpakpa kɛnɛkɛ̄. E maā zip tɔ a, e aba sɔ̄ a a dɔ, e ye dɔdɔ lu gbɛnɛ.”