Sigi gi yꞌo ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi»

1, 2. ¿Te mä desision xä ñhei mi debe dä tomä nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia? (Esdras 1:2-4).

¡NUBYE̱ hää! Po rä mhändase̱ rä rey Ciro, yä judío nuꞌu̱ xki mꞌu̱i de gä esclavo ha Babilonia po 70 yä je̱ya, ma xä za xä mengi ha Israel habu̱ myä mengu (hñeti Esdras 1:2-4). Ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba go geꞌä bi za bi logra. ¿Por hanja di eñhu̱ njabu̱? Ngeꞌä mi fädi ge yä me Babilonia xa myä tsꞌomꞌu̱i ꞌne toꞌo mi tatꞌini de gä esclavo ya nunka mi the̱gi (Is. 14:4, 17). Pe Jeoba bi usa mä nꞌa rä rey pa bi ma bä huati Babilonia. Mꞌe̱fa, nuni rey bi uni nꞌa rä mhända habu̱ mi enä ge yä judío xä za xä mengi ha yä hai. Nubye̱ gatꞌho yä judío —principalmente nuꞌu̱ yä ñäxu de yä familia— pe̱ꞌtsi te mi debe dä tomä nꞌa rä desision: dä mengi ha rä dähni Israel o dä gohi ha Babilonia. Zäi ge rꞌaa bi japäbi xä ñhei dä tomä nꞌa rä desision. Ma gä handihu̱ por hanja.

² Rꞌa di geꞌu̱ ya xa myä zi xita ꞌne ya hingä ma xä ze̱ti xä ñꞌo ndunthi. Märꞌa yä judío ja xki mꞌu̱ini ꞌne ja xki teni ha Babilonia. Hänge nuꞌu̱ ya mi senti ge ja myä menguni ꞌne ya xki nzäi ha näꞌä dähniꞌä. Nuyu̱ yä judío mi pädi ge ha rä dähni Israel ja myä menguni nuꞌu̱ yä xita pe himi handi ngu go yä haiꞌu̱. Po̱de märꞌa yä judío xki hyoki xä ñho yä nguu ꞌne mi pe̱ꞌtsi yä negosio ha Babilonia, hänge tal vez bi japäbi xä ñhei dä desidi mu̱ dä zopu̱ gatꞌho ꞌne dä ma dä mꞌu̱i ha nꞌa rä hai näꞌä nunka xki konose o dä gohi ha Babilonia.

3. ¿Por hanja rꞌa yä judío ya xtä du xä bo̱ni de rä dähni Babilonia pa xä mengi ha rä dähni Israel?

³ Pa nuꞌu̱ yä judío mi mädi rä Zi Dada Jeoba, himi mportabi te mä sacrificio dä ja o te dä zoogi ha Babilonia kontal dä mengi ha Israel. Ha Babilonia mi ja thogi de 50 yä templo habu̱ mri so̱kämbeni yä hyate zidada. Pe himi ja nꞌa rä templo pa rä Zi Dada Jeoba, nixi nꞌa rä luga habu̱ yä judío xä za xä ja yä sacrificio ja ngu mi mända rä Ley Moisés. Hää, kasi gatꞌho yä jäꞌi ha Babilonia mi xo̱kämbeni yä hyate zidada. Hänge pa nuꞌu̱ yä judío mi mädi rä Zi Dada Jeoba, mi handi ngu nꞌa rä däta jäpi xä mengi ha Israel pa xä adora ꞌne xä nsunda rä Zi Dada Jeoba.

4. ¿Te bi prometebi rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä judío ma xä bo̱ni de Babilonia?

⁴ Yä judío pe̱ꞌtsi te ma xä ñꞌo po goho nzänä dende rä dähni Babilonia asta rä dähni Israel. Pe rä Zi Dada Jeoba bi prometebi nuyu̱ yä judío ge ma xä hokuäbi nꞌa rä ꞌñuu mähotho pa hinxä japäbi xä ñhei xä ñꞌo durante nuꞌu̱ goho nzänä. Rä profeta Isaías bi yꞌofo: «¡Hyokuäbihu̱ rä ꞌñuu Jeoba! Ha rä yꞌotꞌä hai hyokuäbihu̱ Äjuä nꞌa rä ꞌñuu mänjuäntho. [...] Pe̱ꞌtsi te gi mparejahu̱ xä ñho rä ꞌñuu ꞌne gi tsogihu̱ ngu nꞌa rä ꞌmatha» (Is. 40:3, 4). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba bi mända dä thoki nꞌa rä ꞌñuu mähotho habu̱ hingä ma xä nja yä mbo̱tsꞌe, nixi yä ngäi, nixi yä mꞌu̱ꞌtsä lomä, pa njabu̱ yä judío hinxä hñembäbi rä ꞌñuu. Hää, yä judío asta ma xä disfruta de dä ñꞌo ha nunä ꞌñuu ꞌne mäntꞌä ma xä tso̱tꞌe.

5. ¿Ndaꞌä rä thuhu näꞌä rä ꞌñuu bi ꞌñenä rä Zi Dada Jeoba ge ma xä hyoki dende Babilonia asta Israel?

⁵ Mäpaya kasi gatꞌho yä ꞌñuu o yä calle ja yä thuhu o nꞌa rä numero. Näꞌä rä ꞌñuu bi ꞌñenä rä Zi Dada Jeoba ge ma xä hyoki dende Babilonia asta Israel, ꞌnehe ja nꞌa rä thuhu. Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Nꞌa rä däꞌñu ma dä zo̱ho̱ dä nja, hää, nꞌa rä ꞌñuu näꞌä ma dä tꞌembi rä ꞌÑuu xä Ntꞌaxi. Rä yꞌo̱tꞌä tsꞌoki hingä ja ma dä thogini» (Is. 35:8). ¿Te bi signifika nuya yä noya pa yä israelita mäyaꞌmu̱? ¿Te di signifika nuya yä noya pa nuju̱ mäpaya?

NꞌA RÄ «ꞌÑUU XÄ NTꞌAXI» MÄYAꞌMU̱ ꞌNE MÄPAYA

6. ¿Por hanja bi te̱mbäbi nꞌa rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» näꞌä rä ꞌñuu bi ꞌñenä rä Zi Dada Jeoba ge ma xä hyoki?

⁶ Nꞌa rä «ꞌÑuu xä ntꞌaxi». ¿Hänge xa mähotho nunä thuhu pa nꞌa rä däꞌñu? ¿Por hanja bi tꞌembäbi njabu̱ nunä ꞌñuu? Ngeꞌä ha rä dähni Israel himri konsenti nuꞌu̱ yä judío mi tsitsꞌi nꞌa rä mꞌu̱i xä ntsꞌo, o nuꞌu̱ mi xo̱kämbeni yä hyate zidada, o mi o̱tꞌe märꞌa yä tsꞌoki. Hänge nuꞌu̱ yä judío ma xä mengi ha rä dähni Israel ma xä zo̱ho̱ xä nja nꞌa rä hnini xä ntꞌaxi ante yä da rä Zi Dada Jeoba (Deut. 7:6). ¿Signifika ge nuyu̱ yä judío xa mi ꞌmu̱i xä ntꞌaxi ante yä da rä Zi Dada Jeoba? Hinä. Mi ja mꞌe̱di dä ja yä mpadi ha yä mꞌu̱i ꞌne dä me̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä ntꞌaxi ante yä da rä Zi Dada Jeoba.

7. ¿Te mi pe̱fi rꞌa yä judío ꞌne por hanja mi debe dä paati yä mꞌu̱i? Mää nꞌa rä ejemplo.

⁷ Ja ngu ya dä mäñhu̱, ndunthi de nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha Babilonia ja xki mꞌu̱ini ꞌne ja xki teni. Hänge nuyu̱ yä judío xki de̱mbäbi yä nzäi ꞌne yä mꞌu̱i nuꞌu̱ yä me Babilonia. Mꞌe̱fa, rä profeta Esdras bi yꞌofo ꞌne bi mää ge näꞌä rä mu̱di grupo xki bo̱ni de Babilonia pa xki mengi ha Israel, ko rä tiempo bi nthätui nuꞌu̱ yä ꞌme̱hñä myä mengu de märꞌa yä hnini ꞌne himi adora rä Zi Dada Jeoba (Éx. 34:15, 16; Esd. 9:1, 2). Mꞌe̱fa, rä profeta Nehemías bi yꞌofo ge yä bätsi nuꞌu̱ yä judío xki me̱fi njabu̱, himi ñä nixi mi ntiende näꞌä rä idioma yä judío (Deut. 6:6, 7; Neh. 13:23, 24). Hänge mu̱ nuꞌu̱ yä bätsi himi ntiende rä idioma hebreo —näꞌä rä idioma xki tꞌofo rä Ley Äjuä—, ¿hanja ma xä za xä mädi rä Zi Dada Jeoba? (Esd. 10:3, 44). Hää, yä judío pe̱ꞌtsi te mi debe dä paati yä mꞌu̱i. Koꞌmu̱ nuyu̱ yä judío ya mi ꞌmu̱i ha Israel —habu̱ ya mi fu̱di mri so̱kämbeni mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba ja ngu di hoꞌä— geꞌä ma xä matsꞌi pa xä huäni yä ꞌñuu (Neh. 8:8, 9).

8. ¿Por hanja di debe gä pädihu̱ te ri bo̱ni näꞌä rä ꞌñuu bi thokuäbi yä judío mäyaꞌmu̱? (Hyandi rä kꞌoi de rä mu̱di nxii).

⁸ ¿Di debe gä pädihu̱ te ri bo̱ni nunä rä ꞌñuu bi thokuäbi nuꞌu̱ yä judío mäyaꞌmu̱? Hää, ngeꞌä nuju̱ ꞌnehe di yꞌohu̱ ha nunä ꞌñuu. Koꞌmu̱ nunä ꞌñuu xa xä ntꞌaxi, hokägihu̱ gä xo̱kämbenihu̱ rä Zi Dada Jeoba ja ngu di hoꞌä. Mänꞌitꞌho nunä ꞌñuu ma dä rꞌakhu̱ rä oportunida gä pe̱ꞌtsihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi ma dä hä rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Hänge hindi mporta ua di to̱ꞌmihu̱ gä mahu̱ mähetsꞌi o di to̱ꞌmihu̱ gä ꞌmu̱ihu̱ nuua ha rä Xiꞌmhai, mähyoni hingä ꞌuengihu̱ de nunä ꞌñuu (Juan 10:16).b Dende rä je̱ya 1919, yä miyontho yä ñꞌo̱ho̱, yä ꞌme̱hñä ꞌne yä bätsi, xä bo̱ni de yä hyate relijion —fädi ngu rä Dängä Babilonia— ꞌne nubye̱ xä mu̱di xä ñꞌo ha nunä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi». Zäi ge nuꞌi ꞌnehe gi yꞌo ha nunä ꞌñuu. Nunä ꞌñuu bi xogi o̱tꞌe thogi de 100 nje̱ya. ¿Pe gi pädi? Nunä ꞌñuu bi mu̱di bi thoki ya o̱tꞌe ndunthi yä nthebe yä je̱ya.

BI MU̱DI BI THOKI RÄ ꞌÑUU

9. Ja ngu di handihu̱ ha Isaías 57:14, ¿hanja bi mu̱di bi thoki näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» pa nuꞌu̱ yä ꞌme̱go rä Zi Dada Jeoba mäpaya?

⁹ Rä Zi Dada Jeoba bi hñäkuäbi gatꞌho näꞌä ma xä estorbabi nuꞌu̱ yä judío ha näꞌä rä ꞌñuu bi thokuäbi dende Babilonia asta Israel (hñeti Isaías 57:14). Geꞌä ꞌnehe xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba ko näꞌä rä ꞌñuu xä hyoki mäpaya. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Yä nthebetho yä je̱ya änte de rä je̱ya 1919, rä Zi Dada Jeoba bi usa nuꞌu̱ yä zi ñꞌo̱ho̱ mi mädi rä Mäkä Tꞌofo pa go geꞌu̱ bi mu̱di bi goki rä ꞌñuu (hyandi te mää Isaías 40:3). ¿Pa te bi goki rä ꞌñuu nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱? Pa njabu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xa mäjuäni honi Äjuä dä za dä bo̱ni de yä hyate relijion pa dä yu̱tꞌi ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba habu̱ dri xo̱kämbeni ꞌne dri adora ja ngu adiꞌä. Ma gä handihu̱ ngu te mä ꞌme̱fi bi ja nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ꞌu̱.

10, 11. ¿Te mä benefisio bä hä dende nuꞌmu̱ bi thoki mä ndunthi yä kopia de rä Biblia ha nuꞌu̱ yä idioma mi ntiende kasi gatꞌho yä jäꞌi? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁰ Bi thoki ndunthi yä kopia de rä Biblia. Mä mꞌe̱tꞌo rä Biblia mri kopia de gä yꞌe̱ pe mi tsitsꞌi xi ndunthi rä tiempo. Hänge nꞌa rä Biblia xa xmä mädi ꞌne himi ja ndunthi yä kopia de gehnä. Pe po rä je̱ya 1450, bi mu̱di bri imbenta rꞌa yä mäkinä ꞌne nubye̱ mänꞌa bi za bi thoki ndunthi yä kopia de rä Biblia.

¹¹ Bi tꞌofo rä Mäkä Tꞌofo ha märꞌa yä idioma. Po ndunthi yä nthebetho yä je̱ya, rä Mäkä Tꞌofo ho̱nse̱ mi ja ha rä idioma latín —nꞌa rä idioma näꞌä mi ntiende ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi myä bämhñä—. Pe ko nuꞌu̱ yä mäkinä bri imbenta, nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ xa mäjuäni mi honi Äjuä bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po bi yꞌofobye̱ rä Biblia ha nuꞌu̱ yä idioma mi ntiende kasi gatꞌho yä zi jäꞌi. Njabu̱, nuꞌu̱ mi nxadi rä Mäkä Tꞌofo bi za bi kompara näꞌä mi tꞌudi ha yä nijä ko näꞌä xa mäjuäni mi udi rä Noya Äjuä.

12, 13. ¿Te bi me̱fi rꞌa yä zi jäꞌi dende rä je̱ya 1835?

¹² Rꞌa yä mfatsꞌi pa toꞌo dä ntiende rä Mäkä Tꞌofo. Rꞌa yä jäꞌi bi mu̱di bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ꞌne bi ntiendebi ndunthi. Pe näꞌä bi bädiꞌu̱ himbi gotꞌätho ꞌne bi mu̱di bi ꞌñuti märꞌa yä jäꞌi. Hänge nuꞌu̱ yä majhä ꞌne märꞌa yä jäꞌi mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha yä nijä xa bi nkue̱. Por ejemplo, po rä je̱ya 1835 rꞌa yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ xa mi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei Äjuä, bi mu̱di bi hyoki ꞌne bi xani rꞌa yä he̱ꞌmi habu̱ mi mää te mä nkꞌuamba mi tꞌudi ha yä nijä.

¹³ Ha mismo näꞌä rä je̱ya de 1835, nꞌa rä zi ñꞌo̱ho̱ näꞌä xa mi mädi Äjuä mrä thuhu Henry Grew, bi hyoki nꞌa rä foyeto habu̱ bi yꞌofo te udi rä Biblia de näꞌä thogi ko nuꞌu̱ yä jäꞌi xä du. Näꞌä zi ñꞌo̱ho̱ bi esplika ge rä Biblia hingi udi ge yä jäꞌi xä mꞌu̱i ko nꞌa rä alma näꞌä sigi te mꞌe̱fa de dä du, sino ke rä Biblia udi ge Äjuä ofrese nꞌa rä te pa nzäntho ngu nꞌa rä regalo pa nuꞌu̱ yä jäꞌi o̱te yä mhända. Po rä je̱ya 1837, George Storrs —nꞌa rä jäꞌi näꞌä mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha nꞌa rä nijä— bi dini näꞌä foyetoꞌä mientra mi biaja ha nꞌa rä tren. Mi hñeti te mää näꞌä foyeto, bi hyandi näꞌä xa mäjuäni udi rä Biblia ꞌne bi ꞌñuti märꞌa yä jäꞌi. Po rä je̱ya 1842, bi uni rꞌa yä discurso habu̱ mi o̱tꞌe nunä ntꞌani: «Xi nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i, ¿pe̱ꞌtsi nꞌa rä alma näꞌä hingi tu?». Näꞌä bi yꞌofo George Storrs bi yꞌo̱de nꞌa rä bäsjäꞌi mrä thuhu Charles Taze Russell.

14. ¿Hanja bi matsꞌi Russell ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä zi jäꞌi näꞌä rä ꞌme̱fi xki hyoki märꞌaa? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁴ Näꞌä rä ꞌme̱fi bi ja rꞌa yä zi ñꞌo̱ho̱ ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» bi benefisiabi ndunthi Russell ꞌne märꞌa yä zi jäꞌi. Pa näꞌä tiempoꞌä ya mi ja ndunthi yä diccionario, yä Mäkä Tꞌofo, ꞌne märꞌa yä he̱ꞌmi. Hänge ora mi nxadi rä Mäkä Tꞌofo Russell ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä zi jäꞌi, mi xeni ꞌnehe te mi udi nuꞌu̱ yä he̱ꞌmiꞌu̱. Nuꞌu̱ ꞌnehe bi usa näꞌä rä imformäsio xki yꞌofo Henry Grew, George Storrs ꞌne märꞌaa. Russell ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä zi ñꞌo̱ho̱, ꞌnehe bi hyoki rꞌa yä mfistꞌofo ꞌne märꞌa yä he̱ꞌmi habu̱ mi hutsꞌi nuꞌu̱ yä ntꞌudi xki dini de rä Mäkä Tꞌofo. Njabu̱ nuyu̱ ꞌnehe bi mfaxte pa bi thoki näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi».

15. ¿Te mä däta tꞌo̱tꞌe bi thogi ha rä je̱ya 1919?

¹⁵ Ha rä je̱ya 1919 rä Dängä Babilonia —gatꞌho nuꞌu̱ yä hyate relijion— ya hingo bi dominä rä hnini Äjuä. Ngeꞌä näꞌä rä je̱yaꞌä, näꞌä rä ꞌme̱go Äjuä «rä hogä yꞌo̱de ꞌne xa ja rä mfeni», bi zo̱ho̱ pa bi matsꞌi dä ñꞌo ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» nuꞌu̱ yä zi jäꞌi xa mäjuäni mi honi Äjuä (Mat. 24:45-47, TNM). Koꞌmu̱ märꞌa yä zi jäꞌi ya xki ja rä ꞌme̱fi ha näꞌä rä ꞌñuuꞌä, nuꞌu̱ toꞌo bi mu̱di bi ñꞌo ha näꞌä rä ꞌñuu mänꞌa bi za bi bädi ndunthi de rä Zi Dada Jeoba ꞌne de nuꞌu̱ yä promesa (Prov. 4:18). Rä Zi Dada Jeoba himi to̱ꞌmi ge rä hnini mäntꞌä xä ja gatꞌho yä mpadi. Pe hää bi matsꞌi pa rꞌamätsꞌu̱ bi hye̱gi nuꞌu̱ yä nzäi xki gu̱ de yä hyate relijion ꞌne njabu̱ bi mꞌu̱i xä ntꞌaxi ante yä daꞌä (hyandi rä rekuadro «Jeoba bi matsꞌi rä hnini pa rꞌamätsꞌu̱ bi za bi ja yä mpadi»). ¿Dä za gi imäjinä hängu rä johya ma gä sentihu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä rä pa habu̱ ya hinte ma dä hyu̱skägihu̱ de gä pe̱fihu̱ gatꞌho näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba? (Col. 1:10).

TOBE XOGI NÄꞌÄ RÄ «ꞌÑUU XÄ NTꞌAXI»

16. ¿Te mä ꞌme̱fi xä thoki ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» dende rä je̱ya 1919? (Isaías 48:17; 60:17).

¹⁶ Pa dä nheki xä ñho nꞌa rä ꞌñuu, mähyoni ge njatꞌä dä thoki habu̱ di tsꞌoki. Näꞌä rä «ꞌÑuu xä ntꞌaxi» xä thoki mänꞌa xä ñho dende rä 1919, pa njabu̱ yä jäꞌi de gatꞌho yä hnini dä za dä bo̱ni de rä Dängä Babilonia ꞌne dä ñꞌo ha näꞌä rä ꞌñuuꞌä. Ngu mi thutsꞌi näꞌä rä ꞌme̱go Äjuä «rä hogä yꞌo̱de ꞌne xa ja rä mfeni», mäntꞌä bi mu̱di bi mpe̱fi. Ha rä je̱ya 1921, nunä ꞌme̱go bi hyoki rä mfistꞌofo El Arpa de Dios pa bi matsꞌi yä zi jäꞌi bi ntiende näꞌä udi rä Biblia. Bi thoki ngu 6 yä miyon de nunä mfistꞌofo ha 36 yä idioma, ꞌne njabu̱ ndunthi yä jäꞌi bi me̱ꞌtsi rä oportunida de bi bädi rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe ja gehya bi bo̱ni rä mfistꞌofo ¡Johya pa nzäntho! pa dä tꞌuti yä zi jäꞌi de rä Mäkä Tꞌofo. Ha nuya yä gäxä pa, rä Zi Dada Jeoba usa rä hnini pa tꞌakägihu̱ näꞌä rä ñhuni bi ehe de rä Mäkä Noya. Geꞌä faxkägihu̱ pa gä sigihu̱ gä yꞌohu̱ ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» (hñeti Isaías 48:17; 60:17).

17, 18. ¿Asta habu̱ tso̱ni näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi»?

¹⁷ Toꞌo di asepta dä tꞌuti de rä Noya Äjuä, pe̱ꞌtsi rä oportunida de dä ñꞌo ha näꞌä rä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi». Ndunthi xä mu̱di xä ñꞌo ha nunä ꞌñuu pe ꞌnepu̱ xä desidi xä zopu̱. Mentä märꞌa yä jäꞌi xä sigi xä ñꞌo ha nunä ꞌñuu ꞌne ꞌmu̱i desidido dä ma asta habu̱ tso̱ni. Pe, ¿asta habu̱ tso̱ni nunä ꞌñuu?

¹⁸ Pa nuꞌu̱ to̱ꞌmi dä mꞌu̱i ha mähetsꞌi, nunä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» tsitsꞌi asta ha näꞌä rä paraiso Äjuä bi ja ha mähetsꞌi (Apoc. 2:7). Pa nuꞌu̱ to̱ꞌmi dä mꞌu̱i ha rä Xiꞌmhai, nunä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi» tsitsꞌi ha näꞌä paraiso ma dä nja ha nuua ha rä Xiꞌmhai habu̱ ma dä mända rä Kristo po 1.000 yä je̱ya. Mu̱ nuꞌi ya gä fu̱di gä yꞌo ha nunä ꞌñuu, ¡rä Zi Dada Jeoba dä jäpꞌäꞌi ꞌne dä maxꞌäꞌi pa gi tso̱ni asta ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai!