Sigi gi ñhokihu̱ pa xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba

1. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä pongihu̱ xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba?

HA RÄ Mäkä Tꞌofo embäbi «rä Pa Jeoba» näꞌä rä tiempo habu̱ Jeoba huati yä nkontra ꞌne ñäni rä hnini. Mäyaꞌmu̱, Jeoba ndunthi yä mꞌiki bi huati nuꞌu̱ yä nkontra pa bi ñäni rä hnini (Is. 13:1, 6; Ezeq. 13:5; Sof. 1:8). ¡Rä Pa Jeoba ya xä ꞌñepu̱! Pe, ¿hanja ma dä mu̱di nunä Pa? Ma dä mu̱di po drä huati gatꞌho nuꞌu̱ yä hyate relijion fädi ngu rä Däta Babilonia. ¿Hämꞌu̱ ma dä uadi nunä Pa? Ma dä uadi xti hä rä Zi Dada Jeoba näꞌä rä gerra rä thuhu Armagedón. Pa gä pongihu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä «rä Pa Jeoba», mähyoni gä ndo̱ꞌmihu̱ dende nubye̱. Pe ja ngu bi mää rä Hesu, hingä ho̱nse̱ di debe gä ndo̱ꞌmihu̱, sino di debe gä «sigi gä ndo̱ꞌmihu̱» hyaxtho (Luc. 12:40, TNM; Mat. 24:21).

2. ¿Por hanja xä ñho gä nxadihu̱ näꞌä udi 1 Tesalonicenses?

² Ha näꞌä rä Mu̱di Karta pa yä Tesalonicenses, rä apostol Pablo bi usa rꞌa yä ejemplo pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu dä ndo̱ꞌmi pa nuꞌmu̱ xti zo̱ho̱ näꞌä rä Pa Jeoba. Rä apostol Pablo mi pädi xä ñho ge näꞌä rä paꞌä tobe mi ꞌme̱di dä zo̱ho̱ (2 Tes. 2:1-3). Pe mäske njabu̱, rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu ge dä ndo̱ꞌmi, ꞌne xä hyandi ge näꞌä rä Pa Jeoba ꞌñenä go ya ma xä zo̱ho̱ rä hyaxꞌä. Mäpaya, nuju̱ ꞌnehe xa mähyoni gä jamäsuhu̱ nunä rä tsꞌofo. Pe nubye̱ mä gä handihu̱ hanja thädi rä apostol Pablo nuya yä ntꞌani: 1) ¿De te mä modo ma dä ꞌñehe rä Pa Jeoba? 2) ¿Toꞌo ma dä bongi?, ꞌne 3) ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä udihu̱ ge xtä ñhokihu̱ ꞌne di ndo̱ꞌmihu̱?

¿DE TE MÄ MODO MA DÄ ꞌÑEHE RÄ PA JEOBA?

3. ¿Por hanja rä Biblia enä ge rä Pa Jeoba ma dä ꞌñehe ngu nꞌa rä be de gä xui? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

³ «Ma dä ꞌñehe ngu nꞌa rä be de gä xui» (1 Tes. 5:2, TNM). Gehnä rä mu̱di ejemplo bi usa rä apostol Pablo pa bi mää hanja ma dä zo̱ho̱ rä Pa Jeoba. Yä be nse̱kitho tso̱ho̱ de gä xui ha näꞌä rä ora ꞌne ha näꞌä rä pa hinto to̱ꞌmi. Njabu̱ ꞌnehe rä Pa Jeoba; ma dä zo̱ho̱ nse̱kitho ꞌne ma dä betho kasi gatꞌho yä jäꞌi. Asta rꞌa de gekhu̱ hingä ma dä za gä kamfrihu̱ hanja ma dä thogi nse̱kitho gatꞌho nuya yä tꞌo̱tꞌe. Pe nuju̱ hingä ma gä tuhu̱, ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi.

4. ¿Por hanja rä Biblia enä ge rä Pa Jeoba, ꞌñenä nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä datꞌhi ora bi mu̱di yä u̱gi?

⁴ «ꞌÑenä nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä datꞌhi; ora bi mu̱di yä u̱gi» (1 Tes. 5:3, TNM). Nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä datꞌhi hingi pädi hämꞌu̱ ma dä mu̱di yä u̱gi. Pe hinte mä duda pe̱ꞌtsi ge näꞌä rä pa ma dä zo̱ho̱. Hää, näꞌä rä oraꞌä ma dä zo̱ho̱ nse̱kitho, xi ma dä u̱gi ꞌne hinto ma dä za dä ebita. Njabu̱ ꞌnehe, hindi pädihu̱ hämꞌu̱ ma dä zo̱ho̱ rä Pa Jeoba. Pe hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge näꞌä rä oraꞌä ma dä zo̱ho̱, ꞌne näꞌä rä juisio ma dä ha rä Zi Dada Jeoba pa gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi, ma dä zo̱ho̱ nse̱kitho ꞌne hinto ma dä za dä ebitabi.

5. ¿Por hanja rä Biblia mää ge näꞌä rä Pa Jeoba ma dä nja ngu ora nꞌa rä be täpäbi dä hyatsꞌi?

⁵ Ngu ora fu̱di nꞌa rä pa ꞌne rä hyaꞌtsi tsu̱di nꞌa rä be. Rä apostol Pablo bi no̱ni mänꞌaki nuꞌu̱ yä be di mpe de gä xui. Pe nubye̱ pa dä mää hanja rä Pa rä Zi Dada Jeoba ꞌñenä ora huadi rä xui ꞌne fu̱di hatsꞌi (1 Tes. 5:4). Rꞌa yä be zäi ge ho̱nse̱ di prokura di mpe ꞌne nixi di da ngue̱nda hanja thogi yä ora. Xti da ngue̱nda nuyu̱ yä be, ya bi hyatsꞌi ꞌne ma dä thanditho näꞌä xä me̱fi. Ja ngu nuꞌu̱ yä be bi däpi bi hyatsꞌi, gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱fi yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, xti dämfri ma dä zo̱ho̱ rä Pa Jeoba ꞌne ma dä yꞌapäbi ngue̱nda po gatꞌho näꞌä xä me̱fi. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ hingä udihu̱ ge di njahu̱ ngu nuꞌu̱ yä be? Mähyoni gä u̱tsahu̱ nuꞌu̱ yä mꞌu̱i di ofende rä Zi Dada Jeoba, ꞌne gä yꞌohu̱ ngu ri ꞌñehe ante yä daꞌä (Efes. 5:8-12). Rä apostol Pablo bi no̱ni mä yoho yä ejemplo pa dä ꞌñudi te ma dä thogi ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingä ma dä bongi xti zo̱ho̱ rä Pa rä Zi Dada Jeoba.

¿TOꞌO HINGÄ MA DÄ BONGI XTI ZO̱HO̱ RÄ PA JEOBA?

6. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge kasi gatꞌho yä jäꞌi di porta ꞌñenä go ähä? (1 Tesalonicenses 5:6, 7).

⁶ Nuꞌu̱ di porta ꞌñenä go ähä (hñeti 1 Tesalonicenses 5:6, 7). Rä apostol Pablo bi mää ge nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌñenä ähä, go geꞌu̱ hingä ma dä bongi xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba. Ora nꞌa rä jäꞌi ähä, hingi da ngue̱nda te thogi, te mä ora, nixi hingi da ngue̱nda mu̱ ja nꞌa rä peligro. Mäpaya geꞌä thogi ꞌnehe, kasi gatꞌho yä jäꞌi di porta ꞌñenä go ähä (Rom. 11:8). Nuyu̱ yä jäꞌi, hingi ne dä hyandi nuꞌu̱ yä prueba udi ge ya di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne ge ya ꞌmu̱i getbu̱ rä Pa rä Zi Dada Jeoba. Ora thogi yä däta xuñha ha rä Xiꞌmhai, ndunthi yä jäꞌi ꞌñenä xoki nꞌa tu̱i yä da ꞌne ꞌñenä xa mäjuäni ne dä hyoni Äjuä. Pe ko rä tiempo di nzäi nuꞌu̱ yä xuñha handi ꞌne ꞌñenä go di doꞌmä rä tꞌähä mänꞌaki. ꞌNehe ꞌmu̱i ndunthi yä jäꞌi nuꞌu̱ kamfri ge nꞌa rä pa, Äjuä ma dä ha nꞌa rä juisio pa gatꞌho yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi, pe nuꞌu̱ kamfri ge di ꞌme̱di xi ndunthi pa dä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä (2 Ped. 3:3, 4). Pe nuju̱ di jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo ꞌne di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñhokihu̱ ne gä ndo̱ꞌmihu̱ hyaxtho.

7. ¿Por hanja dä za gä mäñhu̱ ge ꞌñenä di ti nuꞌu̱ yä jäꞌi ma dä du xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba?

⁷ Nuꞌu̱ di porta ꞌñenä go di ti. Xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba ma dä du gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi di porta ꞌñenä go di ti. ¿Por hanja? Nꞌa rä jäꞌi näꞌä ti xä ꞌme̱di rä juisio ꞌne tomä nuꞌu̱ yä desision hinxä ñho. Njabu̱ ꞌnehe, nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi hingi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Zi Dada Jeoba, ꞌne ju̱ nꞌa rä ꞌñuu näꞌä tsitsꞌi ha rä du. Hänge rä apostol Pablo bi mää ge gatꞌho nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba mähyoni dä ꞌñudi ge ja yä juisio ꞌne hindi debe dä porta ꞌñenä nuꞌu̱ yä jäꞌi di ti (1 Tes. 5:6). Nꞌa rä bämhñä enä: «Nꞌa rä jäꞌi näꞌä ja rä juisio pädi dä me̱ꞌtsi rä kalma, di dominä rä mfeni ꞌne hingi hopäbi ge go dä dominä rä ntsu. Geꞌä fatsꞌi pa huahni nꞌa rä hogä desision». ¿Por hanja xa mähyoni gä udihu̱ ge ja mä juisiohu̱? Ngeꞌä mu̱ gä ꞌme̱dihu̱ mä juisiohu̱, dä za gä dä jakägihu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha yä politika ꞌne ha nuꞌu̱ märꞌa yä asunto de nunä xiꞌmhai. ꞌNehe, koꞌmu̱ ya di ꞌmu̱ihu̱ xa getbu̱ de näꞌä «rä Pa Jeoba», yä jäꞌi ma dä ne dä obligagihu̱ pa gä apoyahu̱ nuꞌu̱ yä asunto ja ha nunä rä xiꞌmhai. Pe mu̱ nꞌa rä pa dä ne yä jäꞌi dä obligagihu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha nuꞌu̱ yä asuntoꞌu̱, hindi debe gä ntsuhu̱ nixi gä tumämu̱ihu̱ de te ma gä mäñhu̱. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä rä espiritu santo rä Zi Dada Jeoba geꞌä ma dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ rä kalma pa hingä tagihu̱ ha rä ntsu, ꞌne geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä tomähu̱ nꞌa rä desision näꞌä ma dä ho rä Zi Dada Jeoba (Luc. 12:11, 12).

¿HANJA DÄ ZA GÄ ÑHOKIHU̱ ꞌNE GÄ UDIHU̱ GE DI NDO̱ꞌMIHU̱ PA XTI ZO̱HO̱ RÄ PA JEOBA?

8. Ja ngu udi 1 Tesalonicenses 5:8, ¿te mä hogä mꞌu̱i ma dä maxkägihu̱ hingä ähähu̱ ꞌne gä udihu̱ ge ja mä juisiohu̱? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁸ Ja ngu yä soldado, ma gä hehu̱ rä coraza ꞌne ma gä huꞌtsihu̱ rä casco. Rä apostol Pablo bi ꞌñudi de gä ejemplo nuꞌu̱ yä soldado xä hñutsꞌi gatꞌho yä hee ꞌne xä ñhoki pa rä tuhni (hñeti 1 Tesalonicenses 5:8, TNM). Ora ja nꞌa rä gerra, yä soldado xä ꞌñudi ge xä ñhoki ꞌne di ndo̱ꞌmi pa xti nja rä tuhni. Nuju̱ ꞌnehe di udihu̱ ge xtä ñhokihu̱ pa xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba, mu̱ di hutsꞌihu̱ mä jamfrihu̱ ꞌne rä mhäte ngu nꞌa rä coraza ꞌne mu̱ di huꞌtsihu̱ ngu nꞌa rä casco näꞌä rä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱. Geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä ähähu̱ ꞌne gä udihu̱ ge ja mä juisiohu̱.

9. ¿Hanja faxkägihu̱ mä jamfrihu̱ ꞌne näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

⁹ Ja ngu nꞌa rä coraza defendebi rä koraso nꞌa rä soldado, mä komfiansahu̱ po Jeoba ꞌne rä mhäte di su näꞌä di e̱ntꞌihu̱ ha mä korasohu̱. Nuya yä hogä mꞌu̱i, gehya ma dä maxkägihu̱ pa gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä sigihu̱ gä de̱nihu̱ rä Kristo. Mu̱ gä japäbihu̱ dä te näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä kamfrihu̱ ge mu̱ gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu, näꞌä ma dä rꞌakägihu̱ ndunthi yä jäpi (Heb. 11:6). ꞌNehe, näꞌä rä komfiansa di pe̱ꞌspäbihu̱ Jeoba geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa mäske gä thogihu̱ yä xuñha, ma gä sigihu̱ gä de̱nihu̱ rä Hesu ngu mä liderhu̱. Pa gä japäbihu̱ dä ze̱di mä komfiansahu̱ po rä Zi Dada Jeoba, ma gä handihu̱ hanja rꞌa yä ku xä logra xä sigi xä ñꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba mäske xä thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate, yä ñꞌäbojä ꞌne märꞌa yä xuñha. ꞌNehe mu̱ gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo nuꞌu̱ o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba mäske hingi pe̱ꞌtsi ndunthi yä kosa, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä nkꞌatꞌä bojä.b

10. ¿Te ma dä za gä pe̱fihu̱ mu̱ di mädihu̱ Äjuä ꞌne mä mikꞌeihu̱?

¹⁰ Rä mhäte geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä ähähu̱ ꞌne pa dä nja mä juisio ha nuya yä gäxä pa (Mat. 22:37-39). Por ejemplo, näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ Äjuä geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä sigihu̱ gä predikahu̱, mäske po geꞌä ma gä thogihu̱ ndunthi yä xuñha (2 Tim. 1:7, 8). Koꞌmu̱ ꞌnehe di mädihu̱ nuꞌu̱ yä zi jäꞌi hingi pädi Äjuä, di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä tso̱nihu̱ ha yä nguu ꞌne gä utihu̱ de rä Noya Äjuä o di predikabihu̱ por telefono o por karta. Hindi juzgahu̱ nuꞌu̱ yä zi jäꞌi hinte ne dä yꞌo̱de ꞌne di pe̱ꞌtsihu̱ rä humu̱i ge nꞌa rä pa, ma dä ne dä bädi de Äjuä ꞌne ma dä ne dä me̱päbi (Ezeq. 18:27, 28).

11. ¿Hanja ma dä maxkägihu̱ mu̱ di mädihu̱ gatꞌho mä kuhu̱? (1 Tesalonicenses 5:11).

¹¹ ꞌNehe di udihu̱ ge di mädihu̱ gatꞌho mä kuhu̱ ora di nupä mfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (hñeti 1 Tesalonicenses 5:11). Ja ngu nuꞌu̱ yä soldado di mfatsꞌi ha nꞌa rä gerra, nuju̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe di mfatsꞌihu̱ ꞌne di nupä mfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. Mäjuäni ge rꞌabu̱ yä soldado thogi rꞌa yä aksidente ꞌne u̱ni nuꞌu̱ märꞌa yä soldado di mfaxhui, pe nunka di neꞌä di u̱ni yä amigo. Nuju̱ ꞌnehe nunka di neꞌä di unihu̱ nuꞌu̱ mä kuhu̱, nixi di koꞌspäbihu̱ rä ntsꞌomꞌu̱i ko rä ntsꞌomꞌu̱i (1 Tes. 5:13, 15). ꞌNehe di mädihu̱ ꞌne di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha rä mhuntsꞌi ꞌne sugägihu̱ (1 Tes. 5:12). Pa näꞌä rä tiempo nuꞌmu̱ rä apostol Pablo bi yꞌofo nunä karta, näꞌä rä mhuntsꞌi de Tesalónica himi pe̱ꞌtsi nixi nꞌa nje̱ya de xki forma. Zäi ge nuꞌu̱ yä anciano mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu ha näꞌä rä mhuntsꞌiꞌä, himi pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia ꞌne rꞌabu̱ hingä geꞌä mi pe̱fi. Pe yä kristianu de näꞌä mhuntsꞌiꞌä, mi umbäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä kuꞌu̱. Ha nuya yä gäxä pa di ꞌmu̱ihu̱, mänꞌa xa mähyoni gä hombäbihu̱ rä mfatsꞌi yä anciano de rä mhuntsꞌi. Koꞌmu̱ rä däta tribulación ya ꞌmu̱i xa getbu̱, en cualquier momento rä Cuerpo Gobernante ꞌne rä ngu Betel ya hingä ma dä za dä me̱mpäbi yä karta rä mhuntsꞌi pa dä xikägihu̱ te mähyoni gä pe̱fihu̱. Po geꞌä, mähyoni ge dende nubye̱ gä mädihu̱ ꞌne gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä anciano de rä mhuntsꞌi. Dä thogiꞌä dä thogi, mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ mä juisiohu̱ ꞌne hingä handihu̱ ho̱nse̱ näꞌä hingä geꞌä pe̱fi yä anciano. Mänꞌa dä hogi gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba di usa rä Kristo pa di gu̱hni yä anciano ha yä mhuntsꞌi.

12. Ora di ꞌme̱dihu̱ nuꞌu̱ mä zi jäꞌihu̱ ha rä du, ¿te faxkägihu̱ gä su mä mfenihu̱?

¹² Ja ngu nꞌa rä casco mi defendebi rä ñäxu nꞌa rä soldado, njabu̱ ꞌnehe näꞌä rä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱ de gä ꞌmu̱ihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai, geꞌä su mä mfenihu̱ ꞌne faxkägihu̱ dä nja mä juisiohu̱. Koꞌmu̱ hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba, ma dä kumpli nuꞌu̱ yä promesa, pa gekhu̱ hinte rä muui gatꞌho näꞌä di ofrese nunä xiꞌmhai (Filip. 3:8). Nunä rä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱, japäbi dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä tsaya mä korasohu̱ ꞌne faxkägihu̱ pa hingä ꞌme̱dihu̱ mä juisiohu̱ ora di thogihu̱ yä xuñha. Geꞌä bi thogi Wallace ꞌne Laurinda, nꞌa rä medinthäti näꞌä bi faxte ha nꞌa rä muntsꞌi de África. Himbi thogi nixi nꞌa nzänä; nꞌaa bi du rä dada ꞌne mä nꞌaa bi du rä mämä. Ko näꞌä rä COVID-19 bi nja, nuyu̱ yä zi ku himbi za bi mengi ha yä nguu ko yä familia. Rä ku Wallace enä: «Näꞌä rä humu̱i xä rꞌakägihu̱ Jeoba de gä handihu̱ mänꞌaki nuꞌu̱ mä zi jäꞌihu̱ xä du, geꞌä xä maxkägi ndunthi. En lugar de gä e̱ntꞌi ha mä mfeni gatꞌho näꞌä bi thogi mä dadahe änte de xä du, mänꞌa di ho gä imäjinä hanja ma dä mꞌu̱i ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai ꞌne geꞌä di e̱ntꞌä ha mä mfeni. Nunä humu̱i mähotho, geꞌä xä nupkägi mä mfeni ꞌne xä maxkägi gä ñhantꞌmee nunä dumu̱i».

13. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä rꞌakägihu̱ rä espiritu santo?

¹³ «Ogi hueꞌtihu̱ rä tsibi rä espiritu» (1 Tes. 5:19, TNM). Rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge näꞌä rä espiritu santo rꞌakägihu̱ Äjuä, ꞌñenä ngu nꞌa rä tsibi näꞌä zo̱ mbo de gekhu̱ ꞌne rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ndunthi rä mhäte ꞌne rä johya (Rom. 12:11). Pe, ¿te dä za dä gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä rꞌakägihu̱ de rä espiritu santo? Mähyoni gä apäbihu̱, gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne hingä ꞌuegehu̱ de rä hnini. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, ma gä pe̱ꞌtsihu̱ rä espiritu santo rä Zi Dada Jeoba ꞌne ma gä udihu̱ nuꞌu̱ yä mꞌu̱i di hoꞌä (Gál. 5:22, 23).

14. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ mu̱ hindi nehu̱ ge rä Zi Dada Jeoba dä hñägägihu̱ rä espiritu santo? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁴ Rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ de rä espiritu santo. Pe pa hindä hñägägihu̱, mähyoni gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di u̱tsaꞌä. ꞌNehe mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ tanto mä mꞌu̱ihu̱ ngu mä mfenihu̱ xä ntꞌaxi. Mu̱ gä hopäbihu̱ dä te yä tsꞌo mfeni ha mä ñäxuhu̱, ꞌne mu̱ mꞌe̱fa dä zixkägihu̱ gä pe̱fihu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe, nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba ya hindä rꞌakägihu̱ rä espiritu santo (1 Tes. 4:7, 8). Pa dä sigi dä rꞌakägihu̱ rä espiritu santo rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe hindi debe gä u̱tsabihu̱ nuꞌu̱ yä noya xä uni (1 Tes. 5:20). ¿Ngu te mä noyaꞌu̱? Ngu nuꞌu̱ yä noya habu̱ udi ge rä Pa ya ꞌmu̱i getbu̱. Nuju̱ hindi debe gä mbenihu̱ ge «rä Pa Jeoba» tobe di ꞌme̱di ndunthi pa dä zo̱ho̱ o ge ya hingä pa dä tokagihu̱ gä handihu̱ rä Armagedón. Sino ke di debe gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ ge näꞌä rä Paꞌä ya ꞌmu̱i xa getbu̱, ꞌne hyaxtho di debe gä portahu̱ xä ñho ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba (2 Ped. 3:11, 12).

«HYANTHU̱ MU̱ MÄJUÄNI GATꞌHO YÄ TꞌO̱TꞌE»

15. ¿Te debe gä pe̱fihu̱ pa hindä hyakägihu̱ nuꞌu̱ yä nkꞌuamba xani rä Zithu ꞌne yä u̱xjua? (1 Tesalonicenses 5:21).

¹⁵ Mänꞌitꞌho nuꞌu̱ yä nkontra Äjuä ma dä ꞌñenä: «¡Por fin bi zo̱ho̱ nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho!» (1 Tes. 5:3, TNM). Po gatꞌho rä Xiꞌmhai ma dä ntꞌo̱de tanto nunä ngu märꞌa yä notisia. Pe nuya bi ehe de yä u̱xjua ꞌne ma dä hyatꞌi kasi gatꞌho yä jäꞌi (Apoc. 16:13, 14). Pe xi nuju̱, ¿ma gä dehahu̱ dä thakägihu̱ ꞌnehe? Nuju̱ hinto ma dä hyakägihu̱ mu̱ gä jamäsuhu̱ nunä rä konseho uni rä Noya Äjuä ora enä: «Hyanthu̱ mu̱ mäjuäni gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe» (hñeti 1 Tesalonicenses 5:21, TNM). Ha rä idioma griego, nuya yä noya «hyanthu̱ mu̱ mäjuäni», mri usa por ejemplo ora rꞌa yä jäꞌi mi ne dä hyandi mu̱ rä oro xa mäjuäni mrä oro o hinä. Geꞌä di debe gä pe̱fihu̱ ꞌnehe. Mähyoni gä handihu̱ mu̱ näꞌä di o̱dehu̱ o di hetihu̱ xa mäjuäni o hinä. Geꞌä bi tꞌembäbi dä me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu myä mengu Tesalónica. Pe nuju̱ mänꞌa xa mähyoni gä jamäsuhu̱ nunä rä tsꞌofo, ngeꞌä ya di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne ya xä ꞌñepu̱ rä dängä tribulación. En lugar de gä kamfrihu̱ gatꞌho näꞌä di o̱dehu̱ o näꞌä sikägihu̱, mähyoni gä kamfrihu̱ ꞌne gä jamäsuhu̱ näꞌä mängä rä Biblia ꞌne rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, hingä ma dä hyakägihu̱ nuꞌu̱ yä mensaje o nuꞌu̱ yä notisia bi ehe de rä Zithu ꞌne yä u̱xjua (Prov. 14:15; 1 Tim. 4:1).

16. ¿Te mä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱ ꞌne te di debe gä pe̱fihu̱ mientra di to̱ꞌmihu̱ dä zo̱ho̱ rä Pa Jeoba?

¹⁶ Di pädihu̱ xä ñho ge rä hnini rä Zi Dada Jeoba ma dä bongi xti ꞌñepu̱ rä däta tribulación ꞌne Armagedón. Pe hindi pädihu̱ te ma dä thogi ko kada nꞌa de gekhu̱ (Sant. 4:14). Hindi pädihu̱ mu̱ tobe grä tehu̱, o ya xtä tuhu̱ xti zo̱ho̱ rä däta tribulación, pe hää di pädihu̱ xä ñho ge mu̱ gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ma dä jäpigihu̱ ko nꞌa rä te pa nzäntho. Nuꞌu̱ 144.000 ma dä mꞌu̱i ko rä Kristo ha mähetsꞌi. Pe nuꞌu̱ märꞌaa ma dä mꞌu̱i nuua ha rä Xiꞌmhai ha nꞌa rä Paraiso. Mientra di to̱ꞌmihu̱ dä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä, ma gä sigihu̱ gä e̱ntꞌihu̱ ha mä mfenihu̱ näꞌä rä humu̱i di pe̱ꞌtsihu̱ ꞌne ma gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di pa gä udihu̱ ge hyaxtho di ndo̱ꞌmihu̱ ꞌne xtä ñhokihu̱ pa xtä zo̱ho̱ rä Pa Jeoba.