Hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba ngu bi me̱fi Sansón

1, 2. ¿Por hanja xä ñho gä pädihu̱ mi toꞌoꞌä Sansón ꞌne te bi me̱fi?

¿TE BI ehe ha ri mfeni ora gi o̱de de Sansón? Zäi ge näꞌä rä tsꞌe̱di mi pe̱ꞌtsi. Pe mäske nunä ñꞌo̱ho̱ mi ja ndunthi rä tsꞌe̱di, bi me̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä bä hämpäbi ndunthi yä xuñha. Pe mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba bi numäñho näꞌä rä jamfri bi ꞌñudi Sansón ꞌne bi mända dä tꞌofo de geꞌä ha rä Mäkä Tꞌofo pa gä pädihu̱ ndunthi de geꞌä.

² Rä Zi Dada Jeoba bi usa Sansón pa bi me̱fi rꞌa yä däta tꞌo̱tꞌe po rä hnini Israel. Mi thogi rꞌa yä nthebe yä je̱ya de xki du Sansón, rä Zi Dada Jeoba bi mändabi rä apostol Pablo dä yꞌopäbi rä thuhu Sansón ha näꞌä rä lista de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go bi ꞌñudi nꞌa rä däta jamfri (Heb. 11:​32-34). Sansón nzäntho bi hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba asta nuꞌmu̱ mi ñhandui yä däta xuñha. Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱ ma gä pädihu̱ ndunthi de Sansón, ꞌne ma dä nupkägihu̱ ndunthi mä mfenihu̱.

SANSÓN BI ME̱ꞌSPÄBI RÄ KOMFIANSA RÄ ZI DADA JEOBA

3. ¿Te mä ꞌme̱fi bi tꞌumbäbi Sansón?

³ Pa näꞌä rä tiempo bi mꞌu̱i Sansón, yä filisteo mi dominä ꞌne mi o̱tpäbi yä ntsꞌomꞌu̱i yä israelita (Juec. 13:1). Hää, yä filisteo xa myä tsꞌomꞌu̱i ꞌne yä israelita xa mi sufri ndunthi, hänge rä Zi Dada Jeoba bi huahni Sansón pa dä ñäni rä hnini Israel de yä yꞌe̱ yä filisteo (Juec. 13:5). Koꞌmu̱ nunä ꞌme̱fi xa xmä ñhei, Sansón mi debe dä hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba.

4. ¿Hanja bi matsꞌi rä Zi Dada Jeoba Sansón? (Jueces 15:​14-16).

⁴ Ma gä handihu̱ hanja Sansón bi ꞌñudi ge mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. Nꞌa rä mꞌiki, nuꞌu̱ yä soldado de Filistea xki ma ha nꞌa rä luga mrä thuhu Lehí pa dä gu̱ Sansón. Po̱de nunä rä luga mi kohi ha Judá. Nuꞌu̱ yä me Judá xa bi ntsu, hänge nuꞌu̱ bi dätꞌi Sansón ko yoho yä rꞌayꞌo dänthi ꞌne bi zitsꞌi pa bi ntregabi yä filisteo (Juec. 15:​9-13). Pe rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di Sansón pa bi za bi xotꞌi. Mꞌe̱fa, Sansón bi dini nꞌa rä ndoyꞌo de gä go̱ne burru näꞌä xmä nkꞌatho ꞌne kongeꞌä bi hyo nꞌa mꞌo yä filisteo (hñeti Jueces 15:​14-16).

5. ¿Hanja bi ꞌñudi Sansón ge mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba?

⁵ Sansón mi pädi xä ñho ge himi mporta te mä arma xä usa pa xä defende yä israelita, rä Zi Dada Jeoba go geꞌä ma xä umbäbi rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di. Hänge mi hyandi näꞌä ndoyꞌo de gä go̱ne burru, bi gu̱u̱ pa kongeꞌä bi hyo yä filisteo ja ngu xki mändabi Jeoba. Kada mi apäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, ¡mi po̱ni xä ñho gatꞌho näꞌä mi pe̱fi Sansón!

6. ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi Sansón?

⁶ Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä jahu̱ nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi rꞌakägihu̱ ha rä hnini mäske rꞌabu̱ di handihu̱ ge xä ñhei. Rꞌabu̱ ma dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi de nꞌa rä modo näꞌä hindi to̱ꞌmihu̱. Hänge mu̱ nuꞌi gi hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba —ja ngu Sansón— ꞌnehe ma dä maxꞌäꞌi ꞌne ma rꞌaꞌi rä tsꞌe̱di pa dä za gi kumplibi rä bolunta (Prov. 16:3).

7. ¿Te bi me̱fi rꞌa yä ku ꞌne hanja utkägihu̱ ge xa mähyoni gä apäbihu̱ dä gu̱nkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

⁷ Ndunthi de nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ ꞌne mä zi njuhu̱ nuꞌu̱ di mpe̱fi ha rä construcción, xä ꞌñudi hängu rä komfiansa pe̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba. Mä mꞌe̱tꞌo, yä ku go geꞌu̱ mi hoki yä plano de hanja mi debe dä thoki yä Ngu de gä Mhuntsꞌi, yä ngu Betel ꞌne märꞌa yä ꞌme̱fi. Pe koꞌmu̱ rä hnini Äjuä yꞌo ri te, xä ja mꞌe̱di dä tꞌo̱tꞌe rꞌa yä mpadi. Nuꞌu̱ yä ku xä thutsꞌi de gä responsable xä hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, ꞌne xä hyoni märꞌa yä forma de hanja dä ja nuya yä ꞌme̱fi. Por ejemplo, nubye̱ di thai yä hai habu̱ ya ja yä nguu ꞌne ho̱nse̱ di tꞌo̱ꞌtuäbi rꞌa yä mpadi pa dä gohi mänꞌa xä ñho. Nꞌa rä ku rä thuhu Robert näꞌä xä mpe̱fi po ndunthi yä je̱ya ha rä construcción bi ꞌñenä: «Ri mu̱di rꞌa de gekhe xa bi jakägihe xä ñhei gä aseptahe nuya yä mpadi, ngeꞌä mi nꞌañꞌo de hanja xti nzäihe gä mpe̱fihe durante ndunthi yä je̱ya. Pe mäske njabu̱, gatꞌho yä ku bi yꞌo̱de näꞌä bi mhändabi ꞌne rä Zi Dada Jeoba bi jäpi nuya yä mpadi». Nunä esperiensia utkägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä gu̱nkägihu̱ pa dä za gä pe̱päbihu̱ rä bolunta. Hänge dä hogi gä ñꞌanise̱hu̱: «¿Di hopäbi rä Zi Dada Jeoba dä gu̱nkägi? ¿Nzäntho di o̱tꞌe ntsꞌe̱di po gä asepta nuꞌu̱ yä mpadi ja ha rä hnini?».

SANSÓN BI PROBECHA XÄ ÑHO NÄꞌÄ RÄ MFATSꞌI BI UMBÄBI RÄ ZI DADA JEOBA

8. ¿Te bi me̱fi Sansón nuꞌmu̱ nꞌa rä pa xa bi zu̱di rä nduthe?

⁸ ¿Xkä o̱de te mä nꞌa bi me̱fi Sansón? Nꞌa rä pa, Sansón bi mihi nꞌa rä lion ꞌne bi hyo. Mä nꞌa rä pa bi hyo 30 yä filisteo de rä hai Asquelón (Juec. 14:​5, 6, 19). Sansón mi pädi xä ñho ge hinxä za xä me̱fi gatꞌho nuya yä tꞌo̱tꞌe nsi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. ¿Gi pädi te bi me̱fi Sansón nuꞌmu̱ xa bi zu̱di rä nduthe mꞌe̱fa de bi hyo 1.000 yä filisteo ko nꞌa rä ndoyꞌo de gä go̱ne burru? En lugar de xä hyonise̱ habu̱ xä dini rä dehe, näꞌä bi xipäbi rä Zi Dada Jeoba näꞌä mi thogi (Juec. 15:18).

9. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ Sansón bi xipäbi näꞌä rä xuñha mi thogi? (Jueces 15:19).

⁹ ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba mi yꞌo̱de näꞌä bi mängä Sansón? Jeoba bi japi bi xogi nꞌa rä oꞌtsi pa bi bo̱ngä rä dehe. Ora Sansón bi zi näꞌä rä dehe, bi yopä nja rä tsꞌe̱di (hñeti Jueces 15:19). Po̱de nunä rä po̱tꞌhe tobe mi jatho ha yä pa rä profeta Samuel nuꞌmu̱ Jeoba bi mändabi dä yꞌofo rä mfistꞌofo Jueces. Kada mi handi nunä po̱tꞌhe yä israelita, zäi mi beni ge mu̱ dä hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, näꞌä ma xä matsꞌi ꞌne xä ñäni ora ma xä thogi yä xuñha.

10. ¿Te debe gä pe̱fihu̱ pa njabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä maxkägihu̱? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁰ Ja ngu Sansón, hindi mporta te di pädihu̱ gä pe̱fihu̱ o te xtä lograhu̱ ha rä hnini Äjuä, gatꞌho di jakägihu̱ mꞌe̱di gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba. Mähyoni gä rekonosehu̱ ge ho̱nse̱ ko rä mfatsꞌiꞌä, ma dä za dä bo̱ni xä ñho näꞌä di pe̱fihu̱. Ja ngu dä handihu̱, nuꞌmu̱ Sansón bi zi näꞌä rä dehe bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba, geꞌmu̱ bi yopä nja rä tsꞌe̱di. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ gä probechahu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä japäbi dä ze̱di mä ntsitsꞌihu̱ Kongeꞌä (Mat. 11:28).

11. a) ¿Te debe gä pe̱fihu̱ ko nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba? b) ¿Te xä me̱fi nꞌa rä medinthäti ꞌne te dä za gä pädihu̱ de geꞌu̱?

¹¹ Ma gä pädihu̱ nꞌa tu̱i de rä zi ku Alexéi. Nuni zi ku bi ꞌmu̱i ha rä dähni Rusia ꞌne xa bi thogi ndunthi yä ntꞌu̱tsate. ¿Habu̱ ju̱ki rä tsꞌe̱di pa dä ze̱ti gatꞌho nuꞌu̱ yä ntsꞌomꞌu̱i bi tꞌo̱tꞌpäbi? Nuni ku ko rä zi ꞌme̱hñä xa di mpe̱ntꞌi de rä Zi Dada Jeoba. Rä zi ku Alexéi enä: «Hindi he̱gihe de gä pe̱päbihe rä Zi Dada Jeoba ꞌne di hetihe hyaxtho rä Mäkä Tꞌofo. Tatꞌä xudi mä zi ꞌme̱hñä ꞌne nuga di hetihe rä foyeto Examinando ꞌne di xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba». ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuyu̱ yä zi ku? Ge hindi debe gä mbenihu̱ ge ma gä po̱nise̱hu̱ de nꞌa rä xuñha; sino di debe gä rekonosehu̱ ge ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba dä za dä maxkägihu̱. Pa geꞌä mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, gä ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ꞌne gä predikahu̱. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, rä Zi Dada Jeoba ma dä jäpigihu̱ ꞌne ma dä maxkägihu̱ pa gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱. Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di Sansón ꞌne di pädihu̱ ge ꞌnehe ma dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di.

SANSÓN HIMBI RINDI ꞌNE BI SIGI BI HYONI RÄ ZI DADA JEOBA

12. ¿Por hanja Jeoba himbi numäñho nuꞌmu̱ Sansón bi nämora de Dalila, pe hää bi numäñho näꞌä xki me̱fi änte?

¹² Sansón ꞌnehe rꞌabu̱ bi komete yä error ja ngu nuju̱. Nꞌa rä pa bi tomä nꞌa rä desision näꞌä bä hämpäbi ndunthi yä xuñha. Nuꞌmu̱ ya xki thogi nꞌa rä tiempo de mrä nzaya ha Israel, Sansón bi hyandä nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä mrä mengu ha rä valle de Sorec mrä thuhu Dalila. Sansón xa bi ho ꞌne bi mädi nuni ꞌme̱hñä (Juec. 16:4). Änte de xä konose Dalila, Sansón mi ne xä nthätui nꞌa rä ꞌme̱hñä mrä mengu Filistea. Pe rä Mäkä Tꞌofo enä ge geꞌä mrä bolunta rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä näꞌä mi honi hanja dä huati yä filisteo. Mä nꞌa rä pa, Sansón bi ma ha rä hnini Gaza habu̱ mi ꞌmu̱i yä filisteo ꞌne bi gohi ha rä ngu nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä mi pa rä ndoyꞌo. Näꞌä rä paꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di Sansón pa bi xo̱ꞌtse ꞌne bi hñäꞌspäbi yä goxthi näꞌä rä hnini. Njabu̱ näꞌä rä hnini bi gohi mi uaꞌstho (Juec. 14:​1-4; 16:​1-3). Dalila tal vez mrä israelita, pe Sansón himbi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda rä bolunta rä Zi Dada Jeoba ora bi nämora nunä rä ꞌme̱hñä. Näꞌä bi me̱fi hinte ma xä matsꞌi pa xä huati yä filisteo ja ngu xki mändabi rä Zi Dada Jeoba.

13. ¿Te bi me̱fi Dalila pa bi japäbi bi dagi Sansón?

¹³ Yä filisteo bi guꞌti Dalila pa bi traisionä Sansón. ¿Por hanja Sansón himbi da ngue̱nda näꞌä mi ne dä me̱fi Dalila? A lo mejor xa mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa o xa ntsꞌe̱di näꞌä rä mhäte mi pe̱ꞌspäbi ꞌne himi ne dä hyandi näꞌä mi thogi. Hindi pädihu̱, pe rä Mäkä Tꞌofo mää ge Dalila hyaxtho mi bäntebi Sansón pa dä xipäbi habu̱ mi ehe näꞌä rä tsꞌe̱di mi pe̱ꞌtsi. Koꞌmu̱ Sansón ya xa xki mfada ꞌne xki zabi, bi uadi bi xipäbi. Ja ngu di handihu̱, Sansón bi hyonse̱ yä xuñha ꞌne yä u̱gi. Po näꞌä bi me̱fi, bi ꞌme̱di po nꞌa rä tiempo näꞌä rä hogä ntsitsꞌi mi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne näꞌä rä tsꞌe̱di xki umbäbi (Juec. 16:​16-20).

14. ¿Habu̱ bi hñutsꞌi rä komfiansa Sansón ꞌne te bi xofo?

¹⁴ Sansón bi umbäbi rä komfiansa Dalila en lugar de rä Zi Dada Jeoba. ¡Pe bi xofo ndunthi yä u̱gi po näꞌä bi me̱fi! Koꞌmu̱ bi ꞌme̱di rä tsꞌe̱di, nuꞌu̱ yä nkontra bi ma bä ju̱u̱ ꞌne bi hñämpäbi yä da. Mꞌe̱fa, Sansón bi tsꞌitsꞌi ha rä hnini Gaza pa bi tꞌe̱ntꞌi fadi. Gehnä rä hnini habu̱ Sansón xki xo̱ꞌtsuäbi yä goxthi. Ha mbo rä fadi bri obligabi dä yꞌe̱tꞌä nꞌa rä däta mulinu de gä do habu̱ mri ju̱ki rä arinä. ꞌNepu̱ yä filisteo bi yꞌo̱tꞌe nꞌa rä däta ngo pa bi umbäbi yä ofrenda nꞌa de nuꞌu̱ yä idolo mi tꞌembäbi Dagón, ngeꞌä nuꞌu̱ mi huyämu̱i ge go geꞌä xki matsꞌiꞌu̱ pa bi za bi gu̱ Sansón. ꞌNepu̱ yä filisteo bi ꞌñenä: «“¡Guä ju̱kihu̱ rä Sansón pa gä nthehu̱ tsꞌu̱u̱!”. Hänge nuꞌu̱ bi gu̱ki Sansón de rä fadi ꞌne xa bi ꞌme̱ꞌtuäbi rä tsa» (Juec. 16:​21-25).

15. ¿Hanja bi ꞌñudi Sansón ge bi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba? (Jueces 16:​28-30; hyandi rä kꞌoi de rä mu̱di nxii).

¹⁵ Ja ngu di handihu̱, Sansón bi komete nꞌa rä däta error ꞌne bi xofose̱ yä u̱gi. Pe näꞌä himbi rindi, ꞌne bi sigi bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba pa bi za bi huati yä filisteo ja ngu xki mhändabi (hñeti Jueces 16:​28-30). Sansón bi ꞌñembäbi rä Zi Dada Jeoba: «Hyokägi gä benga de nuꞌu̱ yä filisteo». Rä Zi Dada Jeoba bi yꞌo̱de ꞌne bi umbäbi mänꞌaki rä tsꞌe̱di pa bi za bi hyo nuꞌu̱ yä filisteo mi ꞌmu̱hni. Näꞌä rä paꞌä, mänꞌa bi hyo ndunthi yä filisteo ke nuꞌu̱ xki hyo änte.

16. Mäske Sansón bi komete nꞌa rä däta error, ¿te bi me̱fi ꞌne te dä za gä pädihu̱?

¹⁶ Mäske Sansón bi xofo yä u̱gi po näꞌä bi me̱fi, himbi ñhe̱tꞌho ꞌne bi sigi bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa bi kumpli rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ nuꞌi ꞌnehe gä tagi ha nꞌa rä error, ꞌne po geꞌä bi tꞌaꞌi nꞌa rä tsꞌu̱i o gä ꞌme̱di nꞌa rä responsabilida näꞌä xki tꞌaꞌi ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba, ¡ogi ꞌme̱mbu̱tho ꞌne nangi! Beni ge pa rä Zi Dada Jeoba, tobe xa gi bale ndunthi ꞌne Näꞌä hingi ne dä ꞌme̱diꞌi (Sal. 103:​8-10). Mäske rꞌabu̱ hingä geꞌä di pe̱fihu̱, rä Zi Dada Jeoba ne dä sigi dä maxkägihu̱ pa dä za gä kumplihu̱ rä bolunta ja ngu bi ja Sansón.

17, 18. ¿Por hanja di nupꞌäꞌi ri mfeni rä esperiensia Michael? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁷ Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä bäsjäꞌi rä thuhu Michael. Nuni zi ku xa mi pe̱päbi xä ñho rä Zi Dada Jeoba; mi faxte de gä siervo ministerial ꞌne de gä precursor regular ha rä mhuntsꞌi. Pe nꞌa rä pa, himbi hyandi näꞌä bi me̱fi ꞌne bi komete nꞌa rä error. Po geꞌä bi ꞌme̱di nuꞌu̱ yä responsabilida xki tꞌumbäbi ha rä mhuntsꞌi. Michael enä: «Xa ndi yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba ꞌne ndi pe̱päbi ko ndunthi rä johya. Pe hindä hantꞌä dä pe̱fi ꞌne dä komete nꞌa rä error. Dä senti ꞌñenä go dä mfeꞌtse ꞌne asta ndri ñhaxä ha rä hai. Ndi pädi ge rä Zi Dada Jeoba hingä ma xä bandonägi. Pe rꞌabu̱ ndi senti ge mä amista Kongeꞌä ya hingä ma xä nja ngu mi nja änte. Rꞌabu̱ ndi ñꞌani mu̱ nꞌa rä pa, ma xä za xtä nangi ꞌne xtä pe̱päbi mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba ja ngu ndi pe̱päbi änte».

¹⁸ Michael xa bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa bi nangi mänꞌaki. Näꞌä enä: «Dä fu̱di dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä koraso ꞌne dä nxadi hyaxtho rä Mäkä Tꞌofo. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä, ꞌnehe dä fu̱di dä ꞌueke rä tiempo pa ndi ntso̱ꞌmi ꞌne ndi e̱ntꞌä ha mä koraso nuꞌu̱ yä mfeni rä Zi Dada Jeoba». Koꞌmu̱ Michael mänꞌa bi mpe̱ntꞌi de rä Zi Dada Jeoba, ko rä tiempo bi tꞌumbäbi mänꞌaki yä responsabilida ha rä mhuntsꞌi. Nubye̱ faxte de gä anciano ꞌne de gä precursor regular. Michael sigi enä: «Ndunthi yä ku bi rꞌakägi rä mfatsꞌi. Pe näꞌä rä mfatsꞌi bi rꞌakägi yä anciano geꞌä bi maxkägi pa dä da ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba mi sigi mi mäkägi. Nubye̱ di pe̱päbi mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba ko nꞌa rä konsiensia xä ntꞌaxi. Näꞌä dä thogi utkägi ge Jeoba punꞌgägihu̱ mu̱ xa mäjuäni di arrepentihu̱». ¿Te dä za gi pädi de rä esperiensia Michael? Mu̱ nuꞌi ꞌnehe xkä komete nꞌa rä error, ogi mbeni ge rä Zi Dada Jeoba di u̱tsaꞌi. Mu̱ xa mäjuäni gi ꞌmu̱i arrepentido ꞌne gi ꞌmu̱i dispuesto gi huäni ri ꞌñuu, ¡Jeoba ꞌnehe ꞌmu̱i dispuesto dä maxꞌäꞌi pa gi nangi ꞌne gi sigi gi pe̱päbi! (Sal. 86:5; Prov. 28:13).

19. ¿Hanja xä maxꞌäꞌi rä ejemplo Sansón?

¹⁹ Ha nunä ntꞌudi dä nxadihu̱, dä handihu̱ ho̱nse̱ nꞌa tu̱i de näꞌä bi me̱fi Sansón. Mäske Sansón bi xofo ndunthi yä u̱gi ngeꞌä himbi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ bi nämora de Dalila, pe näꞌä himbi rindi ꞌne bi bäntebi rä Zi Dada Jeoba ge xä umbäbi rä tsꞌe̱di pa xä sigi xä me̱päbi rä bolunta. Koꞌmu̱ Jeoba hixki hye̱gi de dä mädi Sansón ꞌne mi sigi mi handi ngu nꞌa rä amigo, bi umbäbi mänꞌaki rä tsꞌe̱di pa bi ja mä nꞌa rä däta tꞌo̱tꞌe. Mi thogi xi ndunthi yä je̱ya, Jeoba bi mända dä tꞌofo rä thuhu Sansón ha rä mfistꞌofo Hebreos ha rä capítulo 11, habu̱ ehe nꞌa rä lista de nuꞌu̱ yä amigo bi ꞌñudi nꞌa rä däta komfiansa po Geꞌä. Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge di pe̱päbihu̱ nꞌa rä Zi Dada näꞌä xa di mäkägihu̱ ꞌne ꞌmu̱i dispuesto dä maxkägihu̱ gä nangihu̱ nuꞌmu̱ di mfeꞌtsehu̱ ꞌne di tagihu̱. Mu̱ nuꞌi xkä tagi, de̱mbäbi rä ejemplo Sansón ꞌne xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne ꞌñembäbi: «¡Zi Dada Jeoba, po rä mäte ogi pumfrigi! ¡Oh Äjuä, po rä mäte rꞌakägi rä tsꞌe̱di!» (Juec. 16:28).