¿Hanja thädi Jeoba ora di xatuäbihu̱?

1, 2. ¿Te xä senti ndunthi yä ku?

XI NUꞌI, ¿xkä ñꞌani mu̱ rä Zi Dada Jeoba o̱de ri sadi o hinä? Mu̱ hää, hingä ho̱nse̱ꞌi xkä senti njabu̱. Ndunthi yä zi ku xä senti njabu̱ ora thogi yä däta xuñha. Mu̱ nuju̱ ꞌnehe di thogihu̱ yä däta xuñha, zäi ge jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba thädi mä sadihu̱.

² Ma gä handihu̱ por hanja dä za gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ge o̱de ꞌne thädi ora di xatuäbihu̱ (1 Juan 5:15, TNM). ꞌNehe ma gä handihu̱ rä mpengi nuya yä ntꞌani: ¿Por hanja rꞌabu̱ di sentihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba himꞌe thädi mä sadihu̱? ¿Hanja thädi rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ mä sadihu̱?

RꞌABU̱ JEOBA HINGI THÄDI MÄ SADIHU̱ JA NGU GÄ NEHMÄHU̱

3. ¿Por hanja ne rä Zi Dada Jeoba gä xatuäbihu̱?

³ Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ ꞌne di baloragihu̱ ndunthi (Ageo 2:7; 1 Juan 4:10). Hänge Näꞌä di mbitagihu̱ gä xatuäbihu̱ pa gä apäbihu̱ ge dä maxkägihu̱ (1 Ped. 5:6, 7). Näꞌä xa ne dä maxkägihu̱ pa gä ze̱tihu̱ yä xuñha ꞌne pa hingä ꞌuegehu̱ de rä lado.

4. ¿Hanja di pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba thädi mä sadihu̱? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁴ Ha rä Mäkä Tꞌofo njatꞌä di handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba bi dädi nuꞌmu̱ nuꞌu̱ yä amigo bi xatuäbi. ¿Dä za gi beni te mi pe̱fi rä rey David ora mi ñhandui yä xuñha? Ora mi ñhandui yä peligro njatꞌä mi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi bäntebi ge dä matsꞌi. Nꞌa rä pa bi ꞌñembäbi: «Oh mä Zi Dadaꞌi Jeoba, yꞌo̱de mä sadi. ¡Di bänteꞌi gi faxkägi! ¡Di bänteꞌi —po ri mhäte näꞌä hingi faya ꞌne po ri justisia— thädi mä sadi!» (Sal. 143:1). Rä Zi Dada Jeoba bi dädi nuꞌu̱ yä sadi ꞌne bi ñäni (1 Sam. 19:10, 18-20; 2 Sam. 5:17-25). Hänge nꞌa rä pa rä rey David bi ꞌñenä ko ndunthi rä komfiansa: «Jeoba ꞌmu̱i getbu̱ de nuꞌu̱ toꞌo nzofo, de gatꞌho nuꞌu̱ di nzofo ko ngatꞌho yä koraso» (Sal. 145:18). Ja ngu rä rey David, nuju̱ ꞌnehe dä za gä sentihu̱ näꞌä rä komfiansa bi me̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba.

5. ¿Bi dädi rä Zi Dada Jeoba näꞌä rä sadi rä apostol Pablo ja ngu mi to̱ꞌmi? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

⁵ Pe mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba hingä nzäntho ma dä dädi mä sadihu̱ ja ngu gä nehmähu̱. Geꞌä bi thogi ko rä apostol Pablo. Näꞌä mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä däta xuñha näꞌä njatꞌä mi u̱ni ngu nꞌa rä ꞌmini. Hänge xa bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi bäntebi ge dä hñäkuäbi näꞌä rä xuñhaꞌä. ¿Bi dädi Jeoba näꞌä rä sadi? Hää, pe hingä ja ngu mi to̱ꞌmi rä apostol Pablo. En lugar de xä hñäkuäbi näꞌä rä xuñhaꞌä, rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi näꞌä rä tsꞌe̱di mi japäbi mꞌe̱di pa bi sigi bi ze̱ti (2 Cor. 12:7-10).

6. ¿Por hanja rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba hingi thädi mä sadihu̱ ja ngu di to̱ꞌmihu̱?

⁶ Njabu̱ ꞌnehe, rä Zi Dada Jeoba hingä nzäntho thädi mä sadihu̱ ja ngu di to̱ꞌmihu̱. Pe mähyoni gä benihu̱ ge näꞌä mänꞌa pädi ndaꞌä mä ñhouihu̱. Näꞌä dä za dä rꞌakägihu̱ asta thogi de näꞌä di apäbihu̱ (Efes. 3:20). Po rängeꞌä, näꞌä thädi mä sadihu̱ ha nꞌa rä ora ꞌne de nꞌa rä forma näꞌä hindi to̱ꞌmihu̱.

7. ¿Por hanja rꞌabu̱ di ja mꞌe̱di gä patihu̱ näꞌä di apäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ora di xatuäbihu̱? Mää te bi thogi ꞌne te bi me̱fi rä zi ku Poetzinger.

⁷ Rꞌabu̱, ora di dahu̱ ngue̱nda ndaꞌä rä bolunta rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe di handihu̱ ge di ja mꞌe̱di gä paatihu̱ näꞌä di adihu̱ ha mä sadihu̱. Ma gä handihu̱ rä ejemplo rä zi ku Martin Poetzinger. Näꞌä je̱ya bi nthäti nuni zi ku, mismo geꞌä rä je̱ya bi ꞌme̱hni fadi. Ri mu̱di rä zi ku Poetzinger, bi bäntebi rä Zi Dada Jeoba ge dä matsꞌi dä bo̱ni nguntꞌä pa dä ma duä nuu rä zi ꞌme̱hñä ꞌne pa dä sigi dä predika. Pe bi thogi yo semänä ꞌne rä zi ku Poetzinger mi sigi mi o fadi. Xibye̱, ¿te bi me̱fi rä zi ku Poetzinger? Bi xatuäbi mänꞌaki rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ꞌñembäbi: «¡Jeoba, ꞌñutkägi te gi ne gä pe̱fi!». Nubye̱ näꞌä zi ku bi dä ngue̱nda ge ha rä fadi mi oni ndunthi yä zi ku nuꞌu̱ xa mi tuyämu̱i po yä zi ꞌme̱hñä ꞌne yä bätsi. Rä zi ku Poetzinger nubye̱ bi ꞌñembäbi rä Zi Dada Jeoba: «Jeoba, ndunthi di jamädi ngeꞌä ya dä handi te gi ne gä pe̱fi. Faxkägi pa gä huꞌmpäbi yä mu̱i mä zi ku ꞌne gä nupäbi yä mfeni». Durante nuꞌu̱ 9 nje̱ya bi ñꞌo fadi rä zi ku Poetzinger, geꞌä bi dedika bi me̱fi.

8. ¿Te mähyoni gä benihu̱ ora di xatuäbihu̱ Jeoba?

⁸ ¿Te mähyoni gä benihu̱ ora di xatuäbihu̱ Jeoba? Mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ya xä hñutsꞌi nꞌa rä pa ꞌne nꞌa rä ora habu̱ po mäde de näꞌä rä Gobiernu xä hñutsꞌi, ma dä huati yä ñheni, rä du ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä xuñha ꞌne yä sufrimiento di handihu̱ ha rä Xiꞌmhai (Dan. 2:44; Apoc. 21:3, 4). Pe mentä di to̱ꞌmihu̱ näꞌä rä paꞌä, rä Zi Dada Jeoba xä hyopi ge rä Zithu dä mända po nꞌa rä tiempo nuua ha rä Xiꞌmhai (Juan 12:31; Apoc. 12:9).b Koꞌmu̱ rä Zithu go geꞌä di mända mäpaya ha rä Xiꞌmhai, mu̱ rä Zi Dada Jeoba dä hñäki kada nꞌa de nuꞌu̱ yä xuñha di ñhanduihu̱, yä jäꞌi ma dä mbeni ge rä Zithu hingä nꞌa rä tsꞌo gobernante. Hänge rä Zi Dada Jeoba akägihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia ꞌne gä to̱ꞌmihu̱ xti kumpli yä promesa. Pe mäske rä Zi Dada Jeoba akägihu̱ gä to̱ꞌmihu̱, hindi signifika ge he̱gäse̱hu̱. Ma gä handihu̱ de te mä forma faxkägihu̱.

DE TE MÄ FORMA RÄ ZI DADA JEOBA THÄDI MÄ SADIHU̱

9. ¿Hanja faxkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho? Mää te bi thogi nꞌa rä zi nju.

⁹ Rꞌakägihu̱ rä mfädi. Rä Zi Dada Jeoba promete dä rꞌakägihu̱ rä mfädi pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho. Nuju̱ mänꞌa di honihu̱ rä mfatsꞌi ora ma gä tomähu̱ yä desision nuꞌu̱ ma dä afektagihu̱ pa gatꞌho mä bidahu̱. Por ejemplo, ora ma gä desidihu̱ mu̱ gä nthätihu̱ o hinä (Sant. 1:5). Ma gä handihu̱ rä esperiensia rä zi nju María.c Nunä zi nju ko rä johya mi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä precursora. Mꞌe̱fa bi konose nꞌa rä ku. Nunä zi nju enä: «Näꞌä rä ntsitsꞌi ndi pe̱ꞌtsi ko näꞌä rä ku bi mu̱di bi te ꞌne dä fu̱dihe te dä sentihe nꞌa ngu mänꞌaa. Ndi pädi ge mi debe gä tomä nꞌa rä desision, hänge xa dä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. Dä apäbi dä rꞌakägi rä mfädi pa gä pädi te mi debe gä pe̱fi». ¿Te mä nꞌa bi me̱fi María? María bi hyoni yä tsꞌofo ha rä Mäkä Tꞌofo ꞌne ha nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe bi yꞌo̱tꞌe ngue̱nda nuꞌu̱ yä konseho bi umbäbi rä mämä ꞌne geꞌä bi matsꞌi María pa bi hyandi xä ñho näꞌä mi senti. María bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba bi dädi rä sadi ꞌne bi umbäbi rä mfädi pa bi tomä nꞌa rä hogä desision.

10. Ja ngu udi Filipenses 4:13, ¿hanja faxkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba? Mää nꞌa rä esperiensia. (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁰ Rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱. Ja ngu bi umbäbi rä tsꞌe̱di rä apostol Pablo pa bi ze̱ti gatꞌho näꞌä bi thogi, rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe dä za dä rꞌakägihu̱ rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha tso̱kägihu̱ (hñeti Filipenses 4:13, TNM). Hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi matsꞌi bi ze̱ti yä xuñha nꞌa rä zi ku rä thuhu Benjamin. Po rꞌa yä je̱ya, Benjamin, yä ku ꞌne yä dada bi mꞌu̱i ha nꞌa rä luga de África habu̱ tꞌumbäbi nse̱ki gatꞌho nuꞌu̱ yä zi jäꞌi xä bo̱ni de yä nguu po ränge rä gerra ꞌne märꞌa yä xuñha. Benjamin enä: «Di beni ge njatꞌä ndi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne ndi apäbi ge dä rꞌakägi rä tsꞌe̱di pa gä pe̱fi näꞌä di ho. Näꞌä bi dädi mä sadi ꞌne bi rꞌakägi nꞌa rä tsaya ha mä mfeni. ꞌNehe bi rꞌakägi rä balo pa gä sigi gä predika, ꞌne bi rꞌakägi rä imformäsio po mäde de rä hnini. Geꞌä bi maxkägi pa bi ze̱di mä ntsitsꞌi Kongeꞌä». Nuni zi ku sigi enä: «Ora ndi heti yä esperiensia de märꞌa yä Testigo ꞌne ndi handi hanja rä Zi Dada Jeoba xki matsꞌi pa dä ze̱ti, geꞌä bi nupkägi mä mfeni ꞌne bi maxkägi pa dä sigi dä pe̱päbi rä bolunta».

11, 12. ¿Hanja dä za dä usa rä Zi Dada Jeoba märꞌa yä ku pa dä dädi mä sadihu̱? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹¹ Usa märꞌa yä ku pa faxkägihu̱. Nꞌa rä xui änte de xä tho, rä Hesu xa bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi bäntebi ge xä matsꞌi pa hinxä thandi ngu nꞌa rä jäꞌi näꞌä xki ꞌme̱ꞌtuäbi rä tꞌekꞌei Äjuä. Pe en lugar de xä hñäkuäbi näꞌä rä sufrimiento ma xä thogi, rä Zi Dada Jeoba bä pe̱mpäbi nꞌa rä e̱nxe̱ —nꞌa rä ku rä Hesu— pa bi nupäbi rä mfeni (Luc. 22:42, 43). Njabu̱ ꞌnehe mäpaya, rä Zi Dada Jeoba faxkägihu̱ ora usa märꞌa yä ku pa dä nzokägihu̱ por telefono o pa dä zo̱ngägihu̱. ¿Hänge gatꞌho di pe̱ꞌtsihu̱ yä oportunida de gä honihu̱ rä modo hanja gä nupäbihu̱ yä mfeni mä kuhu̱? (Prov. 12:25).

¹² Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä zi nju rä thuhu Míriam. Nunä zi nju xa mi zoni ngeꞌä mi o̱tꞌe rꞌa yä pa, xki du rä zi däme ꞌne xki gose̱. Mi ja mꞌe̱di toꞌo dä ñäui nunä zi nju. Rä zi nju Míriam enä: «Mi otho mä ganä toꞌo gä nzofo por telefono ꞌne ho̱nse̱ xa ndi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. Mentä tobe xa ndi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne ndi zoni, bi nzu̱ni mä telefono. Mi nꞌa rä anciano de rä mhuntsꞌi». Hää, rä zi nju Míriam bi hñäni rä mfatsꞌi de nuni rä anciano ko rä zi ꞌme̱hñä. Rä zi nju Míriam hinte mä duda pe̱ꞌtsi ge rä Zi Dada Jeoba, bi usa näꞌä rä zi ku ko rä zi ꞌme̱hñä pa bi nzofo ꞌne bi nupäbi rä mfeni.

13. ¿Hanja usa Jeoba nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi? Mää nꞌa rä ejemplo.

¹³ Usa nuꞌu̱ hingi pe̱päbi pa dä maxkägihu̱ (Prov. 21:1). Rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba usa nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi pa dä dädi mä sadihu̱. Por ejemplo, rä Biblia udi ge bi usa näꞌä rä rey Artajerjes pa bi dädi rä sadi Nehemías. Njabu̱ Nehemías bi za bi mengi ha Jerusalén ꞌne bi mfaxte bri ju̱tsꞌi rä hnini mänꞌaki (Neh. 2:3-6). Mäpaya, rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe usa nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi.

14. ¿Hanja di nupꞌäꞌi ri mfeni rä esperiensia rä zi nju Soo Hing? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹⁴ Nꞌa rä zi nju rä thuhu Soo Hing, bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba bi usa nꞌa rä mediko pa bi umbäbi rä mfatsꞌi. Rä tꞌu̱ nunä rä zi nju di hñeni de rä ñäxu. Nꞌa rä pa nuni tsꞌu̱ntꞌu̱ bi thogi nꞌa rä aksidente, hänge nunä zi nju ko rä däme pe̱ꞌtsi te bi zopu̱ yä ꞌme̱fi pa bi su ꞌne bi thogi ndunthi yä ñꞌäbojä. Nꞌa rä pa nunä zi nju bi senti ge yä himi tsa dä ze̱ti, hänge bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi bäntebi ge dä matsꞌi. Nꞌa rä mediko bi durämu̱i po näꞌä mi thogi nunä familia, ꞌne bi matsꞌi pa njabu̱ bi za bi hñäni nꞌa rä mfatsꞌi de rä gobiernu ꞌne bi dini nꞌa rä luga mänꞌa barato habu̱ dä ꞌmu̱i. Mꞌe̱fa nunä zi nju bi ꞌñenä: «Dä handi hanja rä Zi Dada Jeoba bi dädi mä sadi ꞌne bi maxkägihe» (Sal. 65:2).

JA MꞌE̱DI GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ RÄ KOMFIANSA JEOBA PA GÄ APÄBIHU̱ RÄ MFATSꞌI ꞌNE GÄ ASEPTAHU̱

15. ¿Te bi matsꞌi rä zi nju Yoko pa bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba hää xki dädi yä sadi?

¹⁵ Rꞌabu̱ hindi handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba thädi mä sadihu̱. Pe mähyoni gä benihu̱ ge näꞌä nzäntho rꞌakägihu̱ näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu. ꞌNehe mähyoni gä pädihu̱ gä handihu̱ hanja thädi mä sadihu̱. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Yoko, enä ge mi senti ge rä Zi Dada Jeoba himi thädi yä sadi. ¿Pe gi pädi te bi me̱fi nunä zi nju? Bi mu̱di bi hyoki nꞌa rä lista de gatꞌho näꞌä mi apäbi rä Zi Dada Jeoba. Mi thogi nꞌa rä tiempo, bi gu̱ki näꞌä rä lista mänꞌaki ꞌne bi dä ngue̱nda ge rä Zi Dada Jeoba xki dädi kasi gatꞌho näꞌä xki yꞌapäbi; rꞌa de gehya ya asta xki pumfri. ¿Te dä za gä pädihu̱ de gehnä? Ja ngu rä zi nju Yoko, mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ pa gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba xä dädi mä sadihu̱ (Sal. 66:19, 20).

16. ¿Te mä nꞌa di ja mꞌe̱di ora di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba? (Hebreos 11:6).

¹⁶ ¿Te mänꞌa di ja mꞌe̱di ora di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba? Di ja mꞌe̱di gä aseptahu̱ näꞌä rä modo hanja thädi mä sadihu̱ mäske hingä geꞌä ndi to̱ꞌmihu̱ (hñeti Hebreos 11:6). Ma gä handihu̱ te bi thogi nꞌa rä zi ku rä thuhu Mike ko rä zi ꞌme̱hñä Chrissy. Nunä medinthäti xa mi ne dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ha rä ngu Betel. Rä ku Mike enä: «Ndunthi yä mꞌiki dä hokihe ꞌne dä pe̱hnihe rä solisitu ꞌne ndi xatuäbihe rä Zi Dada Jeoba, pe nunka bi tsꞌonkägihe». ¿Te bi matsꞌi nuyu̱ yä zi ku? Rä ku Mike ko rä zi ꞌme̱hñä nunka bi pumfri ge rä Zi Dada Jeoba go geꞌä pädi habu̱ mänꞌa di ja mꞌe̱di mä mfatsꞌihu̱. Rä ku Mike ko rä zi ꞌme̱hñä bi sigi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba de gä precursor habu̱ mi ja mꞌe̱di rä mfatsꞌi, ꞌne bi mfaxte ꞌnehe ha nuꞌu̱ yä me̱fi de gä construcción. Mäpaya nunä medinthäti nubye̱ yä superintendente de gä circuito. Rä ku Mike enä: «Rä Zi Dada Jeoba xä dädi gatꞌho mä sadihe mäske hingä ja ngu di to̱ꞌmihe, ꞌne asta xä rꞌakägihe thogi de näꞌä xtä apäbihe».

17, 18. Ja ngu udi Salmo 86:6, 7, ¿te mä komfiansa dä za gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

¹⁷ (Hñeti Salmo 86:6, 7). Rä rey David mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba mi o̱de ꞌne mi thädi ora mi xatuäbi. Nuꞌi ꞌnehe dä za gi pe̱ꞌtsi näꞌä rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba ora gi xatuäbi. Nuꞌu̱ yä esperiensia ya dä handihu̱, udi ge rä Zi Dada Jeoba dä za dä rꞌakägihu̱ rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di pa gä ze̱tihu̱. ꞌNehe ya dä handihu̱ ge pa dä maxkägihu̱, rä Zi Dada Jeoba usa mä kuhu̱ o asta nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi.

¹⁸ Hinte mä duda ja ge rä Zi Dada Jeoba thädi gatꞌho mä sadihu̱ mäske hingä de näꞌä rä modo di to̱ꞌmihu̱. Jeoba rꞌakägihu̱ ho̱nse̱ näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di ꞌne ora xa mähyoni. Hänge ma gä sigi gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ge Näꞌä ma dä sugägihu̱ mäpaya, ꞌne ha näꞌä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä ꞌñepu̱ ma dä rꞌakägihu̱ gatꞌho näꞌä di honihu̱ (Sal. 145:16).