Četvrtok, 11 septemvri
Sikaven lenge kaj mangena len (2. Kor. 8:24)
Amen šaj te sikava mangipe amare phralenge hem phenjenge agjaar so ka prifatina len ko amaro društvo (2. Kor. 6:11-13). But džene amendar tane ko sobranija kote so isi phralja hem phenja taro različna kulture hem phralja kolen so isi len različna karakterija. Ako koncentririnaja amen ko lengere šukar osobine, adava ka pomožinel amen panda poviše te manga len. Keda trudinaja amen te dikha ko javera sar o Jehova so dikhela ki lende tegani sikavaja kaj mangaja len. Ki bari nevolja ka ovel but važno te manga amare phralen hem phenjen. Keda ka počminel adaja nevolja, sar o Jehova ka zaštitinel amen? Te dikha so o Jehova vakergja ple narodoske te kerel keda o purano Vavilon sine napadimo. Ov vakergja: „Ajde, tumen so siem mlo narodo, khuven ko tumare sobe kote so ka oven ko sigurno hem phanden o udara pali tumende, garaven tumen hari džikote nakhela i holi“ (Isa. 26:20). Šaj amen da ka valjani te ova poslušna ko akala lafija e Jehovaskere keda ka avel i bari nevolja (w23.07 6-7, pas. 14-16).
Petok, 12 septemvri
I scena akale svetoskiri meninela pe (1. Kor. 7:31)
Valjani te ova pendžarde maškar o javera sar razumna. Adaleske puč tut: „Dali o javera mislinena kaj sium razumno, tolerantno hem spremno te popuštinav? Ili mislinena kaj sium strogo, kruto ili tvrdoglavo? Ili sium spremno te šunav e javerengoro mislenje hem popuštinava ako i situacija dozvolinela adava?“ Kobor porazumna ka ova, doborom poslična ka ova sar o Jehova hem o Isus. Te ova razumna značinela te ova fleksibilna keda ka meninen pe amare okolnostija. Asavke promene šaj te keren amenge problemija kola so na očekujngjem len. Na primer, šaj taro jekh puti te astara nesavo pharo nasvalipe. Ako ko than kote so živinaja taro jekh puti meninela pe i ekonomsko ili političko situacija adava da šaj te meninel amaro životo (Prop. 9:11). Šaj čak te ovel amenge pharo ako i organizacija zamolinela amen te kera nesavi javer zadača ili te služina ko javer than. Šaj uspešno te prilagodina amen ko neve okolnostija ako sledinaja akala štar čekorija: 1) Prifatin i realnost, 2) dikh angle, 3) koncentririn tut ko pozitivna bukja hem 4) ker šukaripe e javerenge (w23.07 22, pas. 7-8).
Sabota, 13 septemvri
Tu sian but manglo e Devleske (Dan. 9:23)
O proroko o Daniel sine terno keda o Vaviloncija lele le sar robo hem ingargje le dur taro Erusalim. Ama iako o Daniel sine terno ov mukhlja baro vpečatok e vavilonsko službenikonge. Ola „dikhle adava so dikhela pe jakhencar“ — primetingje kaj o Daniel tano šužo hem kaj avela tari jekh važno familija (1. Sam. 16:7). Adaleske ola obučingje le te šaj ov pokasno te služinel ki palata (Dan. 1:3, 4, 6). O Jehova manglja e Daniele bašo adava savo manuš sine. Ustvari, keda o Jehova vakergja kaj o Daniel tano sar o Noe hem o Jov, le verojatno sine le okolu 20 berš. Znači, iako o Daniel sine but terno o Jehova ki leste dikhela sine isto doborom pravedno sar ko Noe hem ko Jov kola so beršencar verno služingje leske (1. Moj. 5:32; 6:9, 10; Jov 42:16, 17; Ezek. 14:14). O Jehova ponadari da mangela sine e Daniele ko celo leskoro životo (Dan. 10:11, 19; w23.08 2, pas. 1-2).