-
Setin tut ki e Loteskiri romniPouke so šaj te sikljove tari Biblija
-
-
10 LEKCIJA
Setin tut ki e Loteskiri romni
O Lot živinela sine pe kakoja e Avraamea ki phuv Hanaan. Sar so nakhela sine o vreme, o Avraam hem o Lot sine len doborom but životne so na sine len više than sarinenge. O Avraam vakergja e Loteske: „Našti poviše te živina zaedno ko jekh than. Prvo tu birin savi strana mangea te dža, a me ka džav ki javer strana“. Akava so kergja o Avraam sikavela kaj ov na sine sebično, neli?
O Lot dikhlja kaj i phuv uzi diz Sodom tani but šuži. Adathe sine but pani hem zeleno čar bašo leskere životne. Adaleske biringja adava than, hem gelo pe familijaja te živinel adari.
O manuša taro dizja Sodom hem Gomor sine but lošna. Ola sine doborom lošna so o Jehova odlučingja te uništinel akala duj dizja. Ama o Devel manglja te spasinel e Lote hem leskere familija. Adaleske, bičhalgja duj angelija, hem ola phengje lenge: „Sigjaren! Našen tari akaja diz! O Jehova ka uništinel la!“
Ama, o Lot na iklilo odma keda vakergje leske o angelija. Adaleske ola astargje e Lote taro vas, leskere romnja hem leskere duje čhaen hem ikalgje len avri tari diz. Tegani vakergje lenge: „Prastan! Našen te šaj te spasinen tumen. Hem ma iranen tumen te dikhen palal, ako iranena tumen ka meren!“
Keda resle ki diz Sigor, o Jehova taro nebo mukhlja jag hem sulfur upro Sodom hem Gomor. Akala duj dizja sine celosno uništime. Ama i romni e Loteskiri na sine poslušno e Jehovaske hem irangja pe te dikhel palal, adaleske uli stubo taro lon. Ama, o Lot hem leskere duj čhaja spasingje pe adaleske so sine poslušna e Jehovaske. Sigurno sine lenge but pharo so lengiri daj na ačhili poslušno. Čače tano but važno sekogaš te šuna adava so vakerela amenge o Jehova.
„Setinen tumen ki e Loteskiri romni“ (Luka 17:32)
-
-
E Avraameskiri vera sine ispitimiPouke so šaj te sikljove tari Biblija
-
-
11 LEKCIJA
E Avraameskiri vera sine ispitimi
O Avraam sikavgja pe čhave e Isako te mangel e Jehova hem te ovel le doverba ko leskere vetuvanja. Ama, keda o Isak sine le okolu 25 berš o Jehova dengja e Avraameske but phari zadača. So valjani sine te kerel?
O Devel vakergja e Avraameske: „Molinava tut, le te edinstveno čhave hem de le sar žrtva ki jekh planina ki phuv Morija“. O Avraam na džanlja soske o Jehova rodingja lestar te kerel adava. Ama, ov ačhilo leske poslušno.
Tajsutno dive, rano sabajle, o Avraam, o Isak hem leskere duj sluge cidingje te džan ki Morija. Palo trin dive phiribe, ola šaj sine dural te dikhen o planine. O Avraam vakergja pe slugenge te adžikeren le džikote ov hem o Isak džana te den žrtva. O Avraam dengja e Isakoske te phiravel o kašta baši jag hem ov lelja i čhurik. O Isak pučlja pe dade: „Kaj tano o bakhro so valjani te da le žrtva?“ O Avraam odgovoringja: „O Jehova ka grižinel pe bašo adava mo čhavo“.
Keda resle ki planina, kergje o žrtveniko. Tegani o Avraam phanlja o vasta hem o pre e Isakoskere hem čhivgja le ko žrtveniko.
Keda o Avraam lelja i čhurik, tegani šungja sar e Jehovaskoro angeli vakerela: „Avraam! Ma ker e čhaveske ništo. Akana džanava kaj isi tut vera ko Devel soske sian sine spremno te de žrtva te čhave“. Tegani o Avraam dikhlja jekh bakhro šingencar zaglavimo ki jekh grmuška. Odma phravgja e Isako hem ko leskoro than dengja žrtva e bakhre.
Taro adava dive o Jehova vakergja e Avraameske kaj tano leskoro amal. Džanea li soske? O Avraam sine spremno te kerel sa so ka rodel lestar o Jehova, čak keda na haljola sine soske te kerel adava.
O Jehova palem vakergja plo vetuvanje e Avraameske: „Ka blagoslovinav tut hem ka kerav te avel tutar baro potomstvo, ili baro narodo“. Isto agjaar, o Jehova vetingja kaj preku o Avraam hem leskere čhave ka oven blagoslovime sa o šukar manuša.
„Soske, o Devel doborom but manglja e sveto so dengja ple edinstveno bijame Čhave, te šaj sekoj so ka verujnel ki leste te na ovel uništimo, nego večno te živinel“ (Jovan 3:16)
-