Nedelja, 23. novembar
I poniznost hem o strahopoštovanje premalo Jehova anena barvalipe, čast hem životi (Posl. 22:4)
Terne phraljalen, tumen na ka oven prekali rat zrela hrišćanija. Najangleder, mora te birinen šukar primerija kola ka oponašinen, te sikljon te ovel tumen sposobnost te razmislinen, te oven pouzdana, te sikljon disave praktična buća hem te pripreminen tumen asi budućnost. Ked razmislineja ando sa odova so valjani te ćere, šaj mislineja so odova tano but pharo. Ama, tu šaj te uspine. Ma bistri so o Jehova mangela te pomožini tut (Is. 41:10, 13). Isto ađahar, te phralja hem te phenja ki skupština ka pomožinen tut. Ked oveja zrelo hrišćanin, to životi ovela but šužo hem ispunimo. Terne phraljalen, but mangaja tumen! Nek o Jehova blagoslovini tumen đi dena sa tumendar te oven zrela hrišćanija (w23.12 29 ¶19-20).
Ponedeljak, 24. novembar
Čast tano lese te nakhel prekali uvreda (Posl. 19:11)
Zamislin so hijan ko druženje e phralencar hem e phenjencar. Uživinena zajedno hem ko krajo ćerena jekh slika. U stvari, tu ćereja pana duj slike, te ovel tut rezerva ako i prvo na ikljilji šukar. Akana isi tut trin slike. Ama, primetineja so jekh phral ki jekh slika na ikljilo šukar. So ka ćere odola slikaja? Ka brišine la, sose isi tut pana duj slike kuri sare ikliljen šukar, pa hem odova phral. Šaj te phena so akala slike tane sar o uspomene kola isi amen amare phralencar hem phenjencar. Obično isi amen šukar uspomene olencar. Ama, šaj dijekhvar jekh phral ja phen phenđa ja ćerđa diso so na hine baš šukar. So valjani te ćera? Sose na pokušinaja te brišina odova andi amari godi sar so bi brišinaja jekh ando odola trin slike (Ef. 4:32). Amen šaj te bistra o tikne greške kola ćerđe amare phralja hem phenja sose pamtinaja o šukar uspomene kola isi amen olencar. Odola uspomene tane but skupocena (w23.11 12-13 ¶16-17).
Utorak, 25. novembar
Mangava o đuvlja pristojno te uraven pe, sar so hem valjani te ćeren o đuvlja kola služinena e Devlese (1. Tim. 2:9, 10)
O grčka lafija kola akate koristinđe pe odnosinena pe ko odova so i romni valjani pe urajbaja te mothovi poštovanje averenđe hem te lel ko obzir so avera mislinena. Kobor samo hijam ponosna upro amare phenja kola ićerena pe ko akava savet hem uravena pe skromno. I razboritost tani aver osobina koja mothovena o zrela phenja. Soj tani i razboritost? Odija tani sposobnost te đana soj tano ispravno, a soj tano pogrešno hem ko krajo te ana mudro odluka. Te dikha o primer andi Avigeja. Olako rom anđa lošno odluka koja šaj hine te utičini upro celo oleso ćher. I Avigeja odmah reagujinđa sose hine razborito. Oj đanđa so valjani te ćerel hem ađahar spasinđa buten (1. Sam. 25:14-23, 32-35). Isto ađahar, i razboritost pomožini amen te đana ked te vaćera, a ked te ćutina. Odija osobina pomožini amen te brinina amen averendar, ama te na mešina amen ko olenge privatna buća (1. Sol. 4:11; w23.12 20 ¶8-9).