Prva Samuelova knjiga
19 Savel je kasneje svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom govoril, da je Davida treba ubiti.+ 2 Ker je Jonatan imel Davida zelo rad,+ je Davidu povedal: »Moj oče Savel te hoče ubiti. Zato te prosim, bodi jutri zjutraj previden. Skrij se in počakaj. 3 Jaz pa bom šel ven in se sprehajal z očetom blizu kraja, kjer se boš skrival. Govoril bom z njim glede tebe, in če kaj izvem, ti bom to povedal.«+
4 Jonatan je svojemu očetu Savlu govoril dobro o Davidu.+ Rekel mu je: »O kralj, ne greši proti svojemu služabniku Davidu. On ni grešil proti tebi in vse, kar je naredil, je bilo v tvoje dobro. 5 Tvegal je svoje življenje, da bi ubil Filistejca.+ Jehova je tako vsem Izraelcem naklonil veliko zmago*. Ti si to videl in si bil zelo vesel. Zakaj bi se torej pregrešil s prelitjem nedolžne krvi, ko bi brez razloga usmrtil Davida?«+ 6 Savel je poslušal Jonatana in rekel: »Pri Jehovu, živem Bogu, prisegam, da David ne bo usmrčen!« 7 Jonatan je potem poklical Davida in mu vse to povedal. Nato ga je pripeljal k Savlu in David je služil pri njem kakor prej.+
8 Čez čas je spet izbruhnila vojna in David je šel v boj proti Filistejcem. Tako hudo jih je porazil, da so bežali pred njim.
9 Ko je nekega dne Savel sedel v svoji hiši s sulico v roki in mu je David igral na harfo, je Jehova pustil, da so Savla začele preganjati mračne misli*.+ 10 Takrat je Savel skušal s sulico pribiti Davida na steno, ampak on se mu je izmaknil in sulica se je zabodla v steno. Tisto noč je David pobegnil in mu ušel. 11 Savel je pozneje poslal može k Davidovi hiši, da bi jo opazovali in Davida zjutraj ubili.+ Toda Davidu je njegova žena Mihála rekla: »Če nocoj ne pobegneš, boš jutri mrtev.« 12 Takoj mu je pomagala spustiti se skozi okno, da je lahko pobegnil in jim ušel. 13 Zatem je vzela kip hišnega boga in ga položila na posteljo ter tja, kjer naj bi bila Davidova glava, namestila tkanino iz kozje dlake. Čez pa je dala oblačilo.
14 Ko so prišli možje, ki jih je Savel poslal, da bi prijeli Davida, je Mihála rekla: »Bolan je.« 15 Vendar je Savel spet poslal može k Davidu in jim naročil: »Prinesite mi ga s posteljo vred, da ga usmrtim!«+ 16 Ko so možje vstopili, so na postelji zagledali kip hišnega boga in tam, kjer naj bi bila Davidova glava, tkanino iz kozje dlake. 17 Savel pa je Miháli rekel: »Zakaj si me tako prevarala? Zakaj si pustila, da je moj sovražnik+ ušel?« Odgovorila mu je: »Rekel mi je: ‚Pusti, da grem, ali pa te bom ubil!‘«
18 David je tako pobegnil in ušel Savlu. Odšel je k Samuelu v Rámo+ in mu povedal vse, kar mu je storil Savel. Nato sta se s Samuelom nastanila v Najótu.+ 19 Čez čas so Savlu sporočili, da je David v Najótu v Rámi. 20 Savel je takoj poslal može, da bi Davida prijeli. Ko so zagledali starejše preroke, ki so prerokovali, in zraven Samuela, ki jim je predsedoval, je na Savlove može prišel Božji duh in tudi oni so se začeli obnašati kot preroki.
21 Ko so to povedali Savlu, je takoj poslal druge može in tudi ti so se začeli obnašati kot preroki. Zato je poslal še eno, tretjo skupino mož pa so se tudi ti začeli obnašati kot preroki. 22 Nazadnje je še sam odšel v Rámo. Ko je prišel do velikega vodnega zbiralnika v Séhuju, je tam vprašal: »Kje sta Samuel in David?« Odgovorili so mu: »V Najótu+ v Rámi.« 23 Ko je Savel nadaljeval pot v Najót v Rámi, je tudi nanj prišel Božji duh, zato se je med potjo do tja obnašal kot prerok. 24 Tudi on se je slekel in se pred Samuelom obnašal kot prerok. Tam je ves tisti dan in noč ležal napol gol. Zato se govori: »Ali je Savel tudi eden od prerokov?«+