Jeremija
10 O Izraelci, poslušajte svarilo, ki vam ga daje Jehova! 2 Jehova govori takole:
»Ne posnemajte običajev drugih narodov+
in ne bojte se znamenj na nebu,
tudi če se jih narodi bojijo.+
3 Običaji drugih ljudstev so namreč zabloda*.
Maliki niso nič drugega kot drevo, ki ga človek poseka v gozdu,
5 Ne morejo govoriti,+ tako kot ne more govoriti ptičje strašilo v nasadu kumar.
Treba jih je nositi, saj ne morejo hoditi.+
Ne bojte se jih, saj ne morejo narediti nič slabega
niti nič dobrega.«+
6 Nihče ti ni enak, o Jehova.+
Ti si velik in tvoje ime je veliko in ima moč.
7 O Kralj narodov,+ kdo te ne bi spoštoval*? Ti si namreč tega vreden!
Med vsemi modrimi ljudmi v kraljestvih na zemlji
ni prav nikogar, ki bi ti bil enak.+
8 Vsi so nerazumni in neumni.+
Nauki, ki jih uči drevo, so čista zabloda*.+
9 Iz Taršíša+ uvažajo srebrne ploščice in iz Ufáza zlato,
zato da rokodelec in zlatar s tem prevlečeta les.
Malike oblačijo v oblačila iz modre preje in vijoličaste* volne.
Vsi ti maliki so izdelek spretnih rok.
10 Jehova pa je res Bog.
On je živi Bog+ in večni Kralj.+
Od njegove jeze se bo tresla zemlja,+
ko bo izvrševal obsodbo, ne bo obstal noben narod.
11 * Recite jim:
»Bogovi, ki niso naredili neba in zemlje,
bodo izginili z zemlje in izpod neba.«+
12 On je tisti, ki je s svojo močjo naredil zemljo,
tisti, ki je s svojo modrostjo utrdil rodovitna tla+
13 Ko se zasliši njegov glas,
zabučijo vode na nebu.+
Od skrajnega konca zemlje dviguje oblake*,+
ko dežuje, pošilja strele,*
iz svojih zakladnic prinaša veter.+
14 Vsak človek ravna nerazumno, ničesar ne ve.
15 Zabloda* so in posmehovanja vredne.+
Ko bo prišel dan obračuna, bodo propadle.
16 Jakobov Bog* ni tak kot te podobe,
saj je on vse ustvaril
Ime mu je Jehova nad vojskami.+
17 O ženska*, ki te oblega sovražnik,
poberi s tal svojo culo.
18 Jehova namreč pravi:
»Glej, tokrat bom prebivalce dežele vrgel ven*.+
Spravil jih bom v stisko.«
19 Gorje mi zaradi mojega propada*!+
Moja rana se ne da pozdraviti.
Rekla sem: »To je moja bolezen, moram jo prenašati.
20 Moj šotor je uničen, vse njegove vrvi so potrgane.+
Moji sinovi so me zapustili, ni jih več.+
Nikogar ni več, da bi razpel moj šotor, da bi razprostrl moja šotorska pregrinjala.
21 Pastirji so se obnašali nespametno.+
22 Poslušajte! Prišlo je poročilo!
Iz severne dežele se sliši glasno topotanje,+
ki bo mesta na Judovem spremenilo v puste kraje, v brlog šakalov.+
23 O Jehova, dobro vem, da človeku ni dano*, da si sam začrta svojo pot,
niti mu ni dano, da sam usmerja svoje korake.+
25 Izlij svoj bes na narode, ki se ne menijo zate,+
in na rodove, ki ne hvalijo tvojega imena.
Požrli so namreč Jakobove potomce.+