Psalmi
Molitev zatiranega, ki je obupan* in izliva svoje skrbi Jehovu.+
102 O Jehova, prisluhni moji molitvi.+
Naj pride do tebe moj klic na pomoč.+
2 Ne obračaj se proč od mene, ko sem v stiski.+
3 Moji dnevi namreč izginjajo kakor dim,
kosti mi gorijo, kakor da bi bile na ognjišču.+
4 Moje srce je kakor uvenela in posušena trava,+
izgubil sem ves tek.
6 Podoben sem pelikanu v pustinji.
Sem kakor čuk, ki živi med ruševinami.
8 Sovražniki me ves dan zbadajo.+
Tisti, ki se norčujejo iz mene, omenjajo moje ime, ko preklinjajo druge.
9 Pepel jem kakor kruh,+
svojo pijačo mešam s solzami,+
10 saj si name izlil svojo jezo in ogorčenje,
najprej si me dvignil, potem pa odvrgel.
19 Jehova namreč gleda s svoje svete višave,+
iz nebes gleda na zemljo,
20 da bi slišal vzdihovanje jetnikov,+
da bi osvobodil tiste, ki so obsojeni na smrt,+
21 da bi se Jehovovo ime oznanjalo na Síonu+
in njegova hvala v Jeruzalemu,
22 ko se bodo ljudstva in kraljestva zbrala,
da bi služila Jehovu.+
23 Prezgodaj me je oropal moči,
skrajšal je dneve mojega življenja.
25 Že davno si položil temelje zemlje
in nebo je delo tvojih rok.+
26 Oba bosta propadla, ti pa boš ostal,
kakor oblačilo se bosta izrabila,
kakor obleko ju boš zamenjal in ne bo ju več.
27 Ti pa si vedno isti in tvoja leta se ne bodo nikoli končala.+
28 Otroci tvojih služabnikov bodo varni pred napadalci,
njihovo potomstvo ne bo nikoli izginilo izpred tebe.«+