Apostolska dela

9 Savel pa je še naprej močno sovražil Gospodove učence in jim grozil s smrtjo.+ Šel je k velikemu duhovniku 2 in ga prosil, naj napiše pisma za sinagoge v Damasku, ki bi mu dovoljevala, da vse moške in ženske, za katere bi ugotovil, da so privrženci Poti*,+ zvezane pripelje v Jeruzalem.

3 Odpravil se je v Damask, in ko je bil že blizu mesta, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba.+ 4 Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?« 5 Savel je vprašal: »Gospod, kdo si?« Glas mu je odgovoril: »Jaz sem Jezus,+ ki ga ti preganjaš.+ 6 Zdaj pa vstani in pojdi v mesto. Tam boš izvedel, kaj moraš narediti.« 7 Možje, ki so potovali s Savlom, so stali zraven in od osuplosti onemeli. Slišali so sicer, da nekdo govori, videli pa niso nikogar.+ 8 Savel je zatem vstal, in čeprav je imel oči odprte, ni nič videl. Zato so ga prijeli za roko in peljali v Damask. 9 Tri dni ni nič videl+ in ta čas tudi ni ne jedel ne pil.

10 V Damasku je živel neki učenec z imenom Ananíja.+ Gospod se mu je prikazal v videnju in ga poklical: »Ananíja!« On pa je odgovoril: »Ja, Gospod.« 11 Gospod mu je rekel: »Vstani, pojdi v Ravno ulico in v Judovi hiši vprašaj za moškega iz Tarza, ki mu je ime Savel.+ Prav zdaj moli 12 in v videnju je videl tebe, Ananíja, da si prišel in nanj položil roke, zato da bi se mu povrnil vid.«+ 13 Ananíja pa je odgovoril: »Gospod, od mnogih ljudi sem že slišal, koliko hudega je naredil ta človek tvojim svetim* v Jeruzalemu. 14 Sem je prišel s pooblastilom od višjih duhovnikov, da sme prijeti* vse tvoje sledilce*.«+ 15 Toda Gospod mu je rekel: »Le pojdi, saj sem tega človeka izbral*,+ da bo pričal o meni narodom+ pa tudi kraljem+ in Izraelcem. 16 Jasno mu bom pokazal, kaj vse bo moral pretrpeti, ker bo oznanjal moje ime.«+

17 Tako je Ananíja odšel in vstopil v hišo, v kateri je bil Savel. Potem ko je na Savla položil roke, je rekel: »Savel, moj brat, k tebi me je poslal Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti sem. Poslal me je, da bi se ti povrnil vid in bi se napolnil s svetim duhom.«+ 18 Savlu je z oči takoj padlo nekaj luskastega in spet je videl. Brez odlašanja se je dal krstiti, 19 nato pa je nekaj pojedel in povrnile so se mu moči.

Nekaj časa je ostal z učenci v Damasku+ 20 in takoj začel po sinagogah oznanjevati, da je Jezus Božji Sin. 21 Toda vsak, ki ga je slišal, je bil zelo presenečen. O njem so govorili: »Ali ni ta tisti človek, ki je v Jeruzalemu grobo preganjal Jezusove sledilce*?+ Ali ni prišel sem prav zato, da bi jih prijel in odpeljal* k višjim duhovnikom?«+ 22 Savel je oznanjeval vse bolj učinkovito. Jude, ki so živeli v Damasku, je spravljal v zadrego, saj niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo, ko jim je logično dokazoval, da je Jezus res Kristus.+

23 Čez čas so Judje skovali zaroto, da bi Savla spravili s poti,+ 24 vendar je on za to izvedel. Dan in noč so čakali nanj pri mestnih vratih, da bi ga ubili, 25 zato so ga njegovi učenci neko noč v košari spustili skozi odprtino v mestnem obzidju.+

26 Ko je prišel v Jeruzalem,+ se je skušal pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali, saj niso verjeli, da je postal Jezusov učenec. 27 Zato mu je Bárnaba+ priskočil na pomoč in ga odpeljal k apostolom. Bárnaba jim je podrobno povedal, kako je Savel med potovanjem videl Gospoda+ in da je Gospod govoril z njim. Povedal jim je tudi, kako je Savel v Damasku pogumno govoril v Jezusovem imenu.+ 28 Savel je ostal z njimi in se svobodno gibal po Jeruzalemu ter pogumno govoril v Gospodovem imenu. 29 Govoril je z grško govorečimi Judi in z njimi razgreto razpravljal, toda oni so ga večkrat skušali ubiti.+ 30 Ko so za to izvedeli bratje, so ga odpeljali v Cezarejo in ga od tam poslali v Tarz.+

31 Potem je za občine po vsej Judeji, Galileji in Samaríji+ nastopilo obdobje miru in so se krepile. Učenci so s strahospoštovanjem služili Jehovu* in prejemali spodbude svetega duha,+ občine pa so se množile.

32 Peter je potoval iz kraja v kraj in tako je prišel tudi k učencem*, ki so živeli v Lidi.+ 33 Tam je spoznal nekega moškega z imenom Enéj, ki je bil že osem let priklenjen na posteljo, ker je bil paraliziran. 34 Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja.+ Vstani in postelji svojo posteljo.«+ In moški je takoj vstal. 35 Ko so prebivalci Lide in Šarónske ravnine videli, kaj se je zgodilo z Enéjem, so začeli verovati v Gospoda.

36 V Jopi je živela učenka z imenom Tabita ali po grško Dorka*. Naredila je veliko dobrih del in je rada pomagala revnim. 37 Ravno tiste dni, ko je bil Peter v Lidi, je Dorka zbolela in umrla. Zato so jo umili in položili v zgornjo sobo. 38 Lida pa je blizu Jope, zato so učenci, ko so slišali, da je Peter tam, poslali k njemu dva moška s prošnjo: »Prosimo te, hitro pridi k nam.« 39 Peter je takoj odšel z njima. Ko je prispel, so ga odpeljali v zgornjo sobo in vse vdove so pristopile k njemu. Jokale so in mu kazale številna oblačila*, ki jih je Dorka izdelala, ko je bila še med njimi. 40 Peter je vse poslal iz sobe,+ nato je pokleknil in molil. Zatem se je obrnil k truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Odprla je oči, in ko je zagledala Petra, je sedla.+ 41 Peter ji je podal roko in ji pomagal vstati. Potem je poklical vdove in druge učence* in videli so, da je Tabita živa.+ 42 To se je razvedelo po vsej Jopi in veliko ljudi je začelo verovati v Gospoda.+ 43 Peter pa je kar nekaj časa ostal v Jopi pri Simonu, ki je bil strojar*.+