Zefanija
2 Preden se bo izvršila odrejena sodba,
preden bo tisti dan odletel kakor pleve* v vetru,
preden boste občutili Jehovovo gorečo jezo,+
preden vas bo doletel dan Jehovove jeze,
3 pridite k Jehovu,*+ vsi krotki* na zemlji,
ki upoštevate njegove pravične odloke.
Prizadevajte si delati to, kar je prav, in biti krotki.*
Verjetno* boste našli zavetje ob dnevu Jehovove jeze.+
4 Gaza bo namreč zapuščena,
Aškelón bo opustošen.+
5 Gorje vam, Keretéjci, ki živite ob morju!+
Jehova vas je obsodil:
»O Kánaan, dežela Filistejcev, uničil te bom,
da boš ostal brez prebivalcev!«
6 Morska obala se bo spremenila v pašnike
z vodnjaki za pastirje in s kamnitimi ogradami za ovce.
7 Ta pokrajina bo za preostale od Judovega ljudstva,+ ki so kakor ovce,
in tam se bodo pasli.
V hišah v Aškelónu bodo zvečer počivali,
ker bo njihov Bog Jehova poskrbel zanje
in jih pripeljal iz ujetništva.+
8 »Slišal sem, kako Moábci sramotijo moje ljudstvo+ in kako o njem Amónci žaljivo govorijo,+
posmehujejo se mu in v svoji ošabnosti grozijo, da bodo zavzeli njegovo ozemlje.+
9 Zato prisegam pri samem sebi,« govori Jehova nad vojskami, Izraelov Bog,
»da bo dežela Moábcev postala kakor Sódoma+
in dežela Amóncev kakor Gomóra,+
kraj, preraščen s koprivami, solna jama, puščava za večne čase.+
Preostali iz mojega ljudstva jim bodo pobrali imetje,
ostanek mojega naroda bo zavzel njihovo deželo.«
10 To jih bo doletelo zaradi njihove ošabnosti,+
saj so zasmehovali ljudstvo Jehova nad vojskami in se šopirili.
11 Jehova jih bo navdal s strahospoštovanjem,
saj bo uničil* vse bogove na zemlji.
12 »Etiopijci, tudi vas bo pokosil moj meč.«+
13 Bog bo iztegnil svojo roko proti severu in uničil Asirijo,
Nínive bo spremenil v pustinjo,+ suho kakor puščava.
14 Sredi mesta bodo počivale črede, vsakovrstne divje živali.
Med glavami* njegovih porušenih stebrov bosta prenočevala pelikan in ježevec.
Z okna se bo slišal otožen glas*.
Prag bo zasut z ruševinami.
Stenski opaž iz cedrovine bo izpostavljen soncu in dežju.
15 To je tisto ošabno mesto, ki je živelo brez strahu
in je v svojem srcu govorilo: »Jaz sem eno in edino, ni mi enakega.«
Spremenilo se je v res grozljiv prizor,
v počivališče divjih živali!