Jeremija

26 Na začetku vladanja Judovega kralja Jojakíma,+ Josíjevega sina, je Jeremija dobil od Jehova naslednje sporočilo: 2 »Jehova pravi takole: ‚Stopi na dvorišče Jehovove hiše. Nagovori vse prebivalce* mest na Judovem, ki prihajajo mene, Jehova, častit* v mojo hišo. Povej jim vse, kar ti bom zapovedal. Ne izpusti niti ene besede. 3 Morda bodo poslušali in bodo nehali ravnati zlobno, jaz pa si bom potem premislil* glede nesreče, ki jo zaradi njihovih zlobnih dejanj nameravam poslati nad njih.+ 4 Reci jim: »Jehova pravi: ‚Če me ne boste poslušali in ne boste živeli po mojem zakonu*, ki sem vam ga priskrbel, 5 če ne boste poslušali, kar vam sporočajo moji služabniki preroki, ki vam jih pošiljam, in to vedno znova,* vi pa jih ne poslušate,+ 6 bom poskrbel, da se bo s to hišo zgodilo enako kot s tisto v Šílu+ in da bodo vsi narodi na zemlji to mesto omenjali v svojih prekletstvih.‘«‘«+

7 Duhovniki, preroki in vse ljudstvo so poslušali, ko je Jeremija govoril to v Jehovovi hiši.+ 8 Ko pa je povedal vse, kar mu je Jehova zapovedal, da naj oznani vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in ljudstvo zgrabili in mu rekli: »Umrl boš! 9 Zakaj si v Jehovovem imenu prerokoval, da se bo s to hišo zgodilo enako kot s tisto v Šílu in da bo to mesto opustošeno in nenaseljeno?« In v Jehovovi hiši se je okoli Jeremija zbrala množica ljudi.

10 Ko so judovski vodilni možje to slišali, so šli iz kraljeve palače gor v Jehovovo hišo in se usedli pri novih vratih Jehovove hiše.+ 11 Duhovniki in preroki pa so vodilnim možem in ljudstvu rekli: »Ta človek si zasluži smrtno kazen,+ ker je temu mestu prerokoval nesrečo, kot ste slišali na lastna ušesa.«+

12 Jeremija je takrat vsem vodilnim možem in ljudstvu rekel: »Jehova me je poslal, da tej hiši in temu mestu prerokujem vse to, kar ste slišali.+ 13 Zato sedaj spremenite svoje vedenje in svoja dejanja, delajte, kar je prav, in ubogajte Jehova, svojega Boga. Potem si bo Jehova premislil* glede nesreče, ki vam jo je napovedal.+ 14 Kar pa se mene tiče, sem vam prepuščen na milost in nemilost. Naredite, kar se vam zdi dobro in prav. 15 Toda če me boste usmrtili, morate vedeti, da boste vi, to mesto in njegovi prebivalci krivi, saj boste prelili nedolžno kri, ker me je res Jehova poslal k vam, da vam oznanim vse to.«

16 Vodilni možje in ljudstvo so zatem rekli duhovnikom in prerokom: »Ta človek si ne zasluži smrtne kazni, saj nam je govoril v imenu našega Boga Jehova.«

17 Poleg tega so nekateri starešine dežele vstali in zbrani množici rekli: 18 »Miha+ iz Moréšeta je prerokoval v dneh Judovega kralja Ezekíja+ in je vsemu Judovemu ljudstvu rekel: ‚Jehova nad vojskami govori:

19 Ali so ga Judov kralj Ezekíja in Judovo ljudstvo zaradi tega usmrtili? Ali se ni kralj bal* Jehova? Ali ni prosil Jehova za usmiljenje*, tako da si je Jehova potem premislil* glede nesreče, ki jim jo je napovedal?+ Če bi torej naredili kaj takega*, bi si nakopali hudo nesrečo.

20 Še nekdo drug je prerokoval v Jehovovem imenu. To je bil Šemajájev sin Urija iz Kirját Jearíma.+ Temu mestu in tej deželi je prerokoval enako kot Jeremija. 21 Kralj Jojakím,+ vsi njegovi junaški bojevniki in vsi vodilni možje pa so slišali, kaj je govoril, in kralj se je odločil, da ga usmrti.+ Ko je Urija izvedel za to, se je ustrašil in zbežal v Egipt. 22 Kralj Jojakím je nato v Egipt poslal Ahbórjevega sina Elnatána+ in še druge može. 23 Urija so iz Egipta odpeljali h kralju Jojakímu. Kralj ga je potem ubil z mečem,+ njegovo truplo pa so odnesli na pokopališče preprostih ljudi.«

24 Jeremija pa ni bil izročen ljudstvu, da bi ga usmrtilo,+ saj mu je pomagal Šafánov+ sin Ahikám.+