Jeremija
2 Jehova mi je naročil: 2 »Pojdi in razglasi prebivalcem Jeruzalema: ‚Tako pravi Jehova:
»Dobro se spominjam, kako si mi bila* v svoji mladosti vdana*,+
kako si mi izkazovala ljubezen, ko si bila še zaročena,+
kako si hodila za menoj, ko sem te vodil v pustinji,
v deželi, v kateri se ne seje.+
3 Izrael je bil svet meni, Jehovu,+ bil je prvi od mojih pridelkov.«‘
‚Vsak, ki ga je hotel požreti, si je nakopal krivdo.
Zadela ga je nesreča,‘ pravi Jehova.«+
4 Poslušajte, kaj vam sporoča Jehova, o Jakobovi potomci,
vse rodbine izraelskega ljudstva.
5 Jehova govori:
»Kaj so mi imeli očitati vaši predniki,+
da so se tako zelo oddaljili od mene
in začeli častiti ničvredne malike,+ zaradi česar so tudi sami postali ničvredni?+
6 Niso rekli: ‚Prosimo za pomoč Jehova,*
ki nas je odpeljal iz egiptovske dežele,+
ki nas je vodil skozi pustinjo,
skozi deželo puščav+ in jam,
skozi sušno deželo+ in deželo goste teme,
skozi deželo, po kateri nihče ne potuje
in v kateri nihče ne živi.‘
7 Pripeljal sem vas v deželo sadovnjakov,
da bi jedli njene sadove in dobrote.+
Toda vi ste mojo deželo oskrunili,
mojo dediščino ste spremenili v nekaj gnusnega.+
8 Duhovniki niso rekli: ‚Prosimo za pomoč Jehova.‘*+
Tisti, ki jim je bilo zaupano poučevanje Zakonika*, me niso poznali,
pastirji so se mi uprli+
in preroki so prerokovali v Baalovem imenu,+
častili so bogove, ki ne morejo pomagati.
9 ‚Zato se bom spet spustil v sodni spor z vami,‘+ govorim jaz, Jehova,
‚in v sodni spor s sinovi vaših sinov.‘
10 ‚Pojdite v obmorske kraje* Kitímcev+ in poizvedujte.
Pošljite sle v Kedár+ in potem dobro razmislite.
Poizvedite, ali se je že kdaj zgodilo kaj takega.
11 Ali je kakšen narod kdaj svoje bogove zamenjal za bogove, ki to sploh niso?
Toda moje ljudstvo je mene, veličastnega Boga, zamenjalo za nekaj nekoristnega.+
12 O nebesa, začudeno strmite nad tem,
od velike groze naj vas spreletava srh,‘ govorim jaz, Jehova,
13 ‚saj je moje ljudstvo naredilo dve hudi stvari:
zapustilo je mene, izvor žive vode,+
in si izkopalo* vodne zbiralnike,
razpokane zbiralnike, ki ne držijo vode.‘
14 ‚Ali je Izrael služabnik? Ali je suženj, rojen v hiši?
Zakaj je torej postal plen?
Njegovo deželo so spremenili v grozljiv prizor.
Njegova mesta so požgana in v njih nihče ne živi.
16 Prebivalci Nofa*+ in Tahpanhésa+ se pasejo po tvojem temenu.
17 Ali si nisi sama kriva za to?
Jaz, tvoj Bog Jehova, sem te vodil po poti,
ti pa si me zapustila.+
19 Tvoja hudobnost naj ti bo v pouk,
tvoja nezvestoba naj te opomni!
Spoznaj in dojemi, kako hudo in žalostno je,+
če zapustiš mene, svojega Boga Jehova.
Do mene nisi imela nobenega spoštovanja*,‘+ govorim jaz, Vrhovni gospod, Jehova nad vojskami.
20 ‚Že daleč nazaj sem zdrobil tvoj jarem,+
zlomil tvoje okove.
Ti pa si rekla: »Ne bom ti služila.«
21 Zasadil sem te kot žlahtno rdečo sorto trte,+ vzgojene iz najboljšega semena.
Kako to, da si se izrodila v mladike divje trte?‘+
22 ‚Tudi če bi se umila s sodo* in bi uporabila veliko mila*,
madež tvoje krivde ne bi izginil, še vedno bi ga videl,‘+ govorim jaz, Vrhovni gospod Jehova.
23 Kako lahko rečeš ‚Nisem se onečastila,
nisem častila Baalov‘?
Poglej, kaj si počela v dolini!
Razmisli, kaj si delala!
Ti si kakor hitra mlada kamela,
ki brezciljno teka sem ter tja,
24 si kakor divja oslica, ki je navajena na pustinjo
in ki v svojem poželenju ovohava veter.
Kdo jo lahko zadrži, ko se goni?
Samci jo bodo brez truda našli, ko jo bodo iskali;
našli jo bodo, ko bo prišel njen čas*.
25 Ustavi se, da ti ne bo noga postala bosa
in grlo žejno.
Ti pa si rekla: ‚Ne, ni govora!+
26 Tako kot je osramočen tat, ko ga zasačijo,
tako so osramočeni tudi Izraelci
– oni, njihovi kralji, vodilni možje,
duhovniki in preroki.+
Meni pa kažejo hrbet, nočejo se obrniti k meni.+
Toda ko jih bo zadela nesreča, bodo rekli:
‚Pridi in nas reši!‘+
28 O Judovci, kje so zdaj vaši bogovi, ki ste si jih naredili?+
Naj pridejo in naj vas v času vaše nesreče rešijo, če lahko.
Vaših bogov je namreč tako veliko kot vaših mest.+
29 ‚Zakaj ste kar naprej v sporu z menoj?
Zakaj ste se mi vsi uprli?‘+ govorim jaz, Jehova.
Vaš meč je požiral vaše preroke+
kakor lev, ki pleni.
31 Vi, ki pripadate temu rodu*, razmislite o tem, kar govorim jaz, Jehova.
Ali sem za izraelsko ljudstvo postal pustinja
ali dežela, ki jo prekriva mučna tema?
Zakaj moje ljudstvo govori ‚Gremo, kamor hočemo,
in k tebi se ne bomo več vrnili‘?+
32 Ali lahko devica pozabi svoje okrasje
in nevesta svoje okrasne trakove*?
Moje ljudstvo pa me je že zdavnaj pozabilo.+
33 Še kako dobro veš, katero pot moraš ubrati, da bi našla ljubezen!
Postala si prava mojstrica v hudobiji.+
34 Kri nedolžnih revežev je celo na tvojih oblačilih,+
čeprav niso bili zasačeni pri vlomu.
Njihova kri je na vseh tvojih oblačilih.+
35 Ti pa praviš: ‚Nedolžna sem.
Bog se zagotovo ne jezi več name.‘
Ker govoriš ‚Nisem grešila‘,
bom zdaj nad teboj izvršil obsodbo.
36 Zakaj jemlješ tako na lahko svojo nezvestobo*?
37 Tudi zaradi tega boš šla ven in se od sramu držala za glavo,+
saj jaz, Jehova, zavračam tiste, na katere se zanašaš;
z njimi si ne boš mogla pomagati.«