Ezekiel

3 Nato mi je rekel: »Sin človekov, pojej, kar je pred teboj! Pojej ta zvitek in pojdi, govori Izraelcem!«+

2 Odprl sem usta, on pa mi je dal zvitek, da bi ga pojedel. 3 Rekel mi je še: »Sin človekov, pojej ta zvitek, ki ti ga dajem, da boš sit.« Pojedel sem ga in v mojih ustih je bil sladek kakor med.+

4 Dodal je: »Sin človekov, pojdi k Izraelcem in jim prenesi moje besede. 5 Ne pošiljam te k ljudstvu neznanega in nerazumljivega jezika, ampak k Izraelcem. 6 Ne pošiljam te k ljudstvom neznanega in nerazumljivega jezika, katerih besed ne razumeš. Če bi te poslal k tem ljudstvom, bi te poslušala.+ 7 Toda Izraelci te ne bodo hoteli poslušati, ker ne želijo poslušati mene.+ Vsi Izraelci so namreč trmasti* in zakrknjenega srca.+ 8 Tvoj obraz bom naredil tako trd, kot je njihov, in tvoje čelo tako trdo, kot je njihovo.*+ 9 Tvoje čelo sem naredil kakor diamant, trše od kremena.+ Ne boj se jih, naj te ne bo strah njihovih obrazov.+ So namreč uporno ljudstvo.«

10 Rekel mi je še: »Sin človekov, prisluhni vsem besedam, ki ti jih bom govoril, in si jih vzemi k srcu. 11 Nato pojdi k pregnancem iz tvojega ljudstva+ in jim ne glede na to, ali bodo poslušali ali ne,+ reci: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘«

12 Potem me je duh dvignil+ in za seboj sem zaslišal bobneč glas, ki je rekel: »Poveličana naj bo Jehovova slava na njegovem kraju!« 13 Slišal se je zvok peruti živih bitij, ko so se dotikale druga druge.+ Slišal se je tudi zvok koles poleg njih+ in močno bobnenje. 14 Duh me je dvignil in odnesel. Odšel sem poln grenkobe in jeze*, name pa je delovala Jehovova velika moč*. 15 Tako sem odšel v Tel Abíb k pregnancem, ki so živeli ob reki Kebár.+ Pri njih sem ostal sedem dni in ves ta čas sem bil močno pretresen.+

16 Po sedmih dneh pa mi je Jehova rekel:

17 »Sin človekov, postavil sem te za stražarja Izraelcem.+ Ko boš slišal moje besede, pojdi in jih posvari v mojem imenu.+ 18 Če bom hudobnežu rekel ‚Umrl boš‘, ti pa ga ne boš posvaril in ga ne boš opomnil, naj opusti hudobno ravnanje, da bi ostal pri življenju,+ bo zaradi svojih grehov umrl, ker je hudoben.+ Toda za njegovo smrt mi boš odgovarjal ti.*+ 19 Če pa boš hudobneža posvaril in ne bo opustil svoje hudobnosti in hudobnega ravnanja, bo zaradi svojih grehov umrl, toda ti boš rešil svoje življenje.+ 20 In če bo pravični nehal ravnati pravično in bo začel delati to, kar ni prav,* bom nanj zgrnil nesrečo* in bo umrl.+ Če ga ne boš posvaril, bo zaradi svojih grehov umrl in njegova pravična dejanja bodo šla v pozabo. Toda za njegovo smrt mi boš odgovarjal ti.*+ 21 Če pa boš pravičnega človeka posvaril, da naj ne greši, in bo nehal grešiti, bo ostal pri življenju, ker je bil posvarjen,+ življenje pa si boš rešil tudi ti.«

22 Tam je name začela delovati Jehovova moč. Bog mi je rekel: »Vstani in pojdi v dolino; tam bom govoril s teboj.« 23 Vstal sem in odšel v dolino. Tam sem zagledal Jehovovo slavo,+ podobno slavi, ki sem jo videl ob reki Kebár.+ Padel sem na kolena in se priklonil do tal. 24 Nato je prišel vame Božji duh in me dvignil na noge.+ Bog je spregovoril z menoj in mi rekel:

»Pojdi in se zapri v svojo hišo! 25 Sin človekov, zvezali te bodo z vrvmi, tako da ne boš mogel iti ven k njim. 26 Jezik ti bom prilepil na nebo, da boš onemel in jih ne boš mogel več opominjati. So namreč uporno ljudstvo. 27 Ko pa bom spregovoril s teboj, boš spet lahko govoril.+ Takrat jim reci: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘ Kdor hoče poslušati, naj posluša,+ in kdor noče poslušati, naj ne posluša. So namreč uporno ljudstvo.+