Prva Mojzesova knjiga
21 Jehova ni pozabil na Saro. Jehova je zanjo naredil to, kar je obljubil.+ 2 Sara je zanosila+ in Abrahamu v njegovi starosti rodila sina, ob času, ki mu ga je vnaprej povedal Bog.+ 3 Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak.+ 4 Ko je bil Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kot mu je to zapovedal Bog.+ 5 Abraham je bil star 100 let, ko se mu je rodil Izak. 6 Sara je rekla: »Bog mi je dal razlog, da se smejim od veselja. Kdor koli bo to slišal, se bo smejal z menoj*.« 7 Rekla je še: »Kdo bi si mislil, da bom jaz, Sara, Abrahamu kdaj rodila otroka? Pa vendar sem mu v njegovi starosti rodila sina.«
8 Izak je rasel in čez čas ga je Sara nehala dojiti. Tistega dne, ko ga je nehala dojiti, je Abraham pripravil veliko pojedino. 9 Sara je opazila, da sin, ki ga je Abrahamu rodila Egipčanka Hagára,+ zasmehuje Izaka.+ 10 Zato je Abrahamu rekla: »Naženi to sužnjo in njenega sina, ker moj sin Izak ne bo delil svoje dediščine s sinom te sužnje!«+ 11 Toda Abrahamu je bilo zaradi tega, kar je rekla o njegovem sinu, zelo hudo.+ 12 Bog pa je Abrahamu rekel: »Naj ti ne bo hudo zaradi tega, kar ti govori Sara glede fanta in tvoje sužnje. Poslušaj jo*, saj boš obljubljeno potomstvo* dobil po Izaku.+ 13 Pa tudi iz sina te sužnje+ bom naredil narod,+ saj je tvoj potomec.«
14 Tako je Abraham vstal zgodaj zjutraj, vzel kruh in meh vode ter dal to Hagári na ramena. Zatem jo je skupaj s fantom odslovil.+ Hagára je odšla in tavala po pustinji blizu Beeršébe.+ 15 Nazadnje ji je zmanjkalo vode in pustila je fanta pod nekim grmom. 16 Nato je šla kak streljaj loka stran in se usedla. Rekla si je namreč: »Nočem gledati, kako mi sin umira.« Ko je tako sedela tam, je začela glasno jokati.
17 Tudi fant+ je jokal in Bog ga je slišal, zato je Božji angel z neba poklical Hagáro in ji rekel:+ »Hagára, zakaj jokaš? Ne boj se, saj je Bog slišal tvojega sina. 18 Vstani, pojdi do njega, ga dvigni in mu pomagaj hoditi. Iz njega bom namreč naredil velik narod.«+ 19 Nato ji je Bog odprl oči, da je zagledala vodnjak. Šla je do njega, napolnila meh z vodo in dala sinu piti. 20 Bog je še naprej skrbel za Izmaela.+ Izmael je med odraščanjem živel v pustinji in postal je lokostrelec. 21 Naselil se je v paránski pustinji,+ mama pa mu je za ženo našla neko Egipčanko.
22 V tistem času je Abiméleh v spremstvu poveljnika svoje vojske Pihóla prišel k Abrahamu in mu rekel: »Vidimo, da je Bog s teboj pri vsem, kar delaš.+ 23 Prisezi mi zdaj pri Bogu, da ne boš prevaral ne mene, ne mojih otrok, ne njihovih potomcev, in da boš do mene in dežele, v kateri si se naselil, tako dober, kot sem jaz do tebe*.«+ 24 Abraham je odgovoril: »Prisežem.«
25 Nato se je Abraham Abimélehu pritožil zaradi vodnjaka, ki so si ga Abimélehovi služabniki na silo prilastili.+ 26 Toda Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je to naredil. Ti mi o tem nisi nič rekel in tudi sam nisem do danes o tem nič slišal.« 27 Abraham je potem Abimélehu dal ovce in govedo in sklenila sta zavezo. 28 Abraham je iz črede izbral sedem jagnjic 29 in Abiméleh ga je vprašal: »Zakaj si izbral teh sedem jagnjic?« 30 Abraham mu je odgovoril: »Sprejmi od mene teh sedem jagnjic kot dokaz, da sem jaz izkopal ta vodnjak.« 31 Ker sta tam oba prisegla, je tisti kraj poimenoval Beeršéba*.+ 32 Potem ko je bila v Beeršébi sklenjena zaveza,+ sta se Abiméleh in poveljnik vojske Pihól vrnila v filistejsko deželo.+ 33 Abraham pa je v Beeršébi zasadil tamarisko* in tam klical ime Jehova,+ večnega Boga.+ 34 Abraham je v filistejski deželi ostal* še dolgo časa*.+