Jeremija
48 To je sporočilo od Jehova nad vojskami, Izraelovega Boga, za Moábce:+
»Gorje Nebóju,+ ker je uničen!
Kirjatájim+ je osramočen in zavzet.
Varno zatočišče* je osramočeno in razrušeno.+
2 Moába nihče več ne hvali.
V Hešbónu+ sovražniki načrtujejo njegov propad.
Govorijo: ‚Pridite, uničimo ta narod!‘
Tudi ti, Madmén, molči,
saj te zasleduje meč.
3 Iz Horonájima+ je slišati vpitje,
uničevanje in veliko razrušenje.
4 Moáb je porušen.
Njegovi otroci vpijejo.
5 Ljudje med vzpenjanjem proti Luhítu neprestano jokajo.
In ko se spuščajo s Horonájima, slišijo vpitje trpečih zaradi katastrofe.+
6 Bežite, rešite si življenje!
Postanite kakor brinovo* drevo v pustinji!
7 O Moáb, ker se zanašaš na svoja dela in na svoje zaklade,
boš tudi ti zavzet.
Kémoš+ bo odšel v pregnanstvo
skupaj z duhovniki in poglavarji, ki mu služijo.
8 Uničevalec bo prišel v vsako mesto,
nobeno ne bo ubežalo.+
Dolina bo uničena,
ravnina* bo opustošena, tako kot je rekel Jehova.
9 Postavite kažipot Moábu,
saj bodo ljudje bežali, ko se bodo njegova mesta rušila.
Njegova mesta bodo postala grozljiv prizor,
ostala bodo brez prebivalcev.+
10 Preklet naj bo tisti, ki malomarno izpolnjuje nalogo od Jehova!
Preklet naj bo tisti, ki zadržuje svoj meč, da ne preliva krvi!
11 Moábcev vse od njihove mladosti nihče ne vznemirja,
so kakor vino, ki leži na svojih drožeh.
Niso jih pretakali iz posode v posodo,
nikoli niso šli v pregnanstvo.
Zato se njihov okus ni izboljšal,
njihov vonj se ni spremenil.
12 ‚Zato prihajajo dnevi,‘ govori Jehova, ‚ko bom poslal može, da jih izlijejo kakor vino. Izlili jih bodo, izpraznili njihove posode in razbili njihove velike vrče. 13 Moábci se bodo sramovali Kémoša, tako kot se Izraelci sramujejo Betela, na katerega so se zanašali.+
14 Kako si drznete govoriti »Mi smo junaški bojevniki, pripravljeni za bitko«?‘+
15 ‚Moáb je uničen,
sovražnik je vdrl v njegova mesta+
in pobil njegove najboljše mladeniče,‘+
govori Kralj, ki mu je ime Jehova nad vojskami.+
16 Moábce bo kmalu doletela nesreča,
njihov padec se hitro približuje.+
17 Vsi okoli njih, vsi, ki jih poznajo*,
bodo sočustvovali z njimi.
Recite jim: ‚O kako se je zlomila močna in prekrasna palica!‘
Uničevalec Moába prihaja namreč nad vas.
Uničil bo vaše utrdbe.+
19 Prebivalci Aroêrja,+ postavite se ob pot in opazujte.
Moškega, ki beži, in žensko, ki je na begu, vprašajte, kaj se je zgodilo.
20 Moáb je osramočen, prevzel ga je strah.
Žalujte in vpijte!
Razglasite v Arnónu,+ da je Moáb uničen!
21 Izvršitev obsodbe prihaja nad ravnino*:+ nad Holón, Jáhaz+ in Mefáat;+ 22 nad Dibón,+ Nebó+ in Bet Diblatájim; 23 nad Kirjatájim,+ Bet Gamúl in Bet Meón;+ 24 nad Kerijót+ in Bózro ter nad vsa bližnja in daljna mesta v Moábu.
25 ‚Moábu je bila odvzeta moč*,
njegova roka je bila zlomljena,‘ govori Jehova.
26 ‚Opijanite ga,+ ker se je poviševal nad mene, nad Jehova.+
Moáb se valja v svojem izbljuvku
in je zdaj tarča posmeha.
27 Ali se nisi posmehoval Izraelu?+
Ali je bil Izrael zasačen med tatovi,
da si zmajeval z glavo in grdo govoril o njem?
28 Prebivalci Moába, zapustite mesta in pojdite živet v skalovje.
Postanite kakor golobi, ki gnezdijo v stenah soteske.‘«
29 »Slišali smo, da je Moáb ponosen, da je zelo ošaben.
Slišali smo o njegovi nadutosti, njegovem ponosu, njegovi ošabnosti in prevzetnosti njegovega srca.«+
30 »‚Poznam njegov bes,‘ pravi Jehova,
‚toda njegovo bahanje je le prazno govorjenje.
Nič ne bo naredil.
31 Zato bom žaloval za Moábom,
vpil bom zaradi vse moábske dežele
in tarnal bom zaradi ljudi iz Kir Hêresa.+
Tvoje bujne mladike so segale čez morje.
Razrasle so se do morja, do Jazêrja.
33 Veselje in radost sta izginila iz sadovnjaka,
izginila sta iz moábske dežele.+
Naredil sem, da je vino nehalo teči iz stiskalnice.
Nihče več ne bo tlačil grozdja z veselim vzklikanjem.
Slišalo se bo vzklikanje, vendar ne od veselja.‘«+
Tuljenje v Zóarju se sliši vse do Horonájima+ in Eglát Šelišíje.
Tudi nimrímske vode bodo usahnile.+
35 Iz Moába,‘ govori Jehova, ‚bom iztrebil
tiste, ki darujejo na višavah*,
in tiste, ki žrtvujejo svojemu bogu.
36 Zato bo moje srce kakor piščal* žalostno ječalo zaradi Moába,+
moje srce bo kakor piščal žalostno ječalo zaradi ljudi iz Kir Hêresa.
Pridobljeno bogastvo bo namreč izginilo.
37 Vsaka glava je gola+
in vsaka brada obrita.
38 »‚V Moábu se na vseh strehah
in po vseh trgih
sliši samo žalovanje.
Moába sem namreč razbil
kakor zavržen vrč,‘ govori Jehova.
39 ‚Kako je Moáb prestrašen! Žalujte!
Kako se osramočen umika!
Vsi okrog njega se mu posmehujejo,
pogled nanj jih navdaja z grozo.‘«
40 »Jehova namreč pravi:
‚Glej, kakor se orel spusti na svoj plen,+
tako se bo sovražnik z razprostrtimi perutmi spustil na Moába.+
41 Mesta bodo zavzeta,
utrdbe bodo osvojene.
Tisti dan bo srce moábskih bojevnikov nemirno
kakor srce ženske, ki rojeva.‘«
43 O prebivalec Moába,
čakajo te velik strah, jama in past,‘ govori Jehova.
44 ‚Kdor bo iz strahu zbežal, bo padel v jamo,
in kdor bo splezal iz jame, se bo ujel v past.‘
‚Prišlo bo namreč leto, ko bom Moába kaznoval,‘ govori Jehova.
45 ‚Begunci nemočno stojijo v senci Hešbóna.
Iz Hešbóna bo namreč švignil ogenj
in plamen iz Sihóna.+
Pogoltnil bo Moábovo čelo
in lobanjo nasilnih bojevnikov.‘+
46 ‚Gorje ti, Moáb!
Kémoševo+ ljudstvo je izginilo.
Tvoji sinovi so bili odpeljani v ujetništvo
in tvoje hčere so šle v pregnanstvo.+
47 Vendar bom v zadnjih dneh skupaj zbral ujete Moábce,‘ govori Jehova.
‚To je konec obsodbe, izrečene Moábu.‘«+