Peta Mojzesova knjiga
32 »Prisluhni, nebo, in bom govoril.
In zemlja naj sliši besede mojih ust.
2 Moj pouk bo padal kakor dež,
moje besede bodo kapljale kakor rosa,
kakor rahel dež na travo
in kakor ploha na rastlinje.
3 Razglašal bom ime Jehova.+
Pripovedujte o veličini našega Boga!+
5 Oni pa ravnajo hudobno.+
Niso njegovi otroci, sami so krivi za to.+
Pokvarjen in popačen rod* so!+
Ali ni on tvoj Oče, ki te je ustvaril,+
ki te je naredil in te utrdil?
7 Spomni se starodavnih dni,
premisli, kaj se je zgodilo v prejšnjih rodovih*.
Vprašaj svojega očeta in ti bo povedal,+
svoje starešine in ti bodo razložili.
8 Ko je Najvišji delil narodom dediščino,+
ko je ločeval Adamove potomce*,+
je ljudstvom določil mejo+
po številu Izraelcev.+
11 Tako kot orel spodbuja mladiče k letenju,
lebdi nad njimi,
razprostira svoje peruti, jih jemlje nanje
in jih nosi na svojih krilih,+
12 tako ga* je Jehova sam vodil,+
nobenega tujega boga ni bilo z njim.+
Hranil ga je z medom iz skale,
z oljem iz kremenaste skale,
14 z maslom iz kravjega mleka, mlekom drobnice
in najboljšimi ovcami,
z bašánskimi ovni, kozli
in najboljšo pšenico.+
Dal mu je piti vino iz stisnjenega grozdja*.
15 Ko se je Ješurún* zredil, je začel uporniško brcati.
(Zredil si se, Ješurún, odebelil si se in razširil.)+
Zato je zavrgel Boga, ki ga je naredil,+
in zaničeval Skalo, ki ga je rešila.
17 Žrtvovali so demonom, ne pa Bogu,+
bogovom, ki jih prej niso poznali,
novim, ki so se pojavili pred kratkim,
bogovom, ki jih vaši praočetje niso poznali.
19 Ko je Jehova to videl, jih je zavrgel,+
ker so ga njegovi sinovi in njegove hčere žalili.
20 Zato je rekel: ‚Obrnil se bom proč od njih+
in bom videl, kaj se bo z njimi zgodilo.
21 V meni so vzbujali bes* s čaščenjem krivih bogov;+
žalili so me s klanjanjem svojim ničvrednim malikom.+
Jaz pa bom v njih vzbujal ljubosumnost s tistimi, ki niso ljudstvo;+
žalil jih bom z neumnim narodom.+
Požrl bo zemljo in njen pridelek,
zanetil bo temelje gora.
23 Pomnožil bom njihove nadloge;
vse svoje puščice bom izstrelil nanje.
Nadnje bom poslal zobe zveri+
in strup plazilcev, ki lezejo po prahu.
26 Hotel sem reči »Razkropil jih bom,
tako da se jih ljudje ne bodo več spominjali«,
27 vendar sem se bal, kako se bodo odzvali sovražniki.+
Nasprotniki bi si lahko to napačno razlagali;+
lahko bi rekli: »Zmagali smo s svojo močjo,+
vsega tega ni storil Jehova.«
29 Ko bi le bili modri!+ Potem bi o tem premišljevali.+
Razmišljali bi, kaj se bo z njimi zgodilo.+
30 Kako bi jih mogel eden poditi 1000
in dva pognati v beg 10.000,+
če jih njihova Skala ne bi prodala+
in če jih Jehova ne bi izročil sovražnikom?
32 Njihova trta je namreč od sódomske trte
in z gomórskih teras.+
Njihovo grozdje je strupeno,
njihovi grozdi so grenki.+
33 Njihovo vino je kačji strup,
strašen kobrin strup.
34 Ali ni vse to shranjeno pri meni,
zapečateno v mojem skladišču?+
35 Moje je maščevanje in povračilo.+
Ob določenem času jim bo noga spodrsnila,+
saj je blizu dan njihove nesreče
in se to, kar jih čaka, hitro približuje.‘
36 Jehova bo namreč sodil svoje ljudstvo+
in njegovi služabniki se mu bodo zasmilili,+
ko bo videl, da jim je zmanjkalo moči
in da so ostali samo nebogljeni in slabotni.
37 Takrat bo rekel: ‚Kje so njihovi bogovi,+
skala, pri kateri so iskali zavetje,
38 tisti, ki so jedli maščevje njihovih žrtev*
in pili vino njihovih pitnih daritev?+
Naj vstanejo in vam pomagajo.
Naj vam bodo za zavetje.
Nikogar ni, ki bi lahko koga rešil iz mojih rok.+
40 Jaz dvigam roko proti nebu,
jaz, ki živim večno,+ prisegam pri samem sebi:
41 ko bom naostril svoj bleščeči se meč
in se pripravil na izvršitev obsodbe,+
se bom maščeval svojim nasprotnikom+
in povrnil tistim, ki me sovražijo.
42 Svoje puščice bom upijanil s krvjo,
s krvjo ubitih in ujetih.
Moj meč bo jedel meso,
glave sovražnikovih voditeljev.‘
43 Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom,+
ker bo maščeval kri svojih služabnikov,+
ker bo povrnil svojim nasprotnikom+
in opravil poravnavo za* deželo svojega ljudstva.«
44 Tako je Mojzes prišel in pred ljudstvom izrekel vse besede te pesmi.+ Z njim pa je bil Nunov sin Hošéa*.+ 45 Ko je Mojzes Izraelcem povedal vse to, 46 jim je še rekel: »Vse te besede, s katerimi vas danes svarim, si vzemite k srcu+ in zapovejte svojim otrokom, naj skrbno izpolnjujejo vse besede tega Zakonika*.+ 47 Za vas namreč te besede niso prazne, ampak vam pomenijo življenje.+ Če se boste ravnali po njih, boste dolgo živeli v deželi, v katero greste čez Jordan, da bi jo zavzeli.«
48 Ta isti dan je Jehova Mojzesu rekel: 49 »Pojdi na abarímsko goro,+ na goro Nébo,+ ki je v moábski deželi nasproti Jêrihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem Izraelcem v last.+ 50 Potem boš umrl na gori, na katero se boš povzpel, in se boš pridružil svojim prednikom*, tako kot je tvoj brat Aron umrl na gori Hor+ in se je pridružil svojim prednikom, 51 zato ker sta mi bila nezvesta pred Izraelci pri meríbskih vodah+ pri Kádešu v zinski pustinji in ker mi pred Izraelci nista priznala svetosti.+ 52 Od daleč boš sicer videl deželo, ki jo dajem izraelskemu ljudstvu, toda vanjo ne boš vstopil.«+