Apostolska dela

19 Medtem ko je bil Apólo+ v Korintu, je Pavel skozi notranjost dežele pripotoval v Efez.+ Tam je srečal nekaj učencev 2 in jih vprašal: »Ali ste dobili svetega duha, ko ste začeli verovati?«+ Odgovorili so mu: »Nič nismo slišali o svetem duhu.« 3 Vprašal jih je: »Kakšen krst ste potem imeli?« Odgovorili so: »Krst, ki ga je opravljal Janez.«+ 4 Pavel pa je rekel: »Janez je krščeval ljudi v znamenje njihove skesanosti.+ Govoril jim je, naj verujejo v tistega, ki prihaja za njim,+ namreč v Jezusa.« 5 Po teh besedah so se dali krstiti v imenu Gospoda Jezusa. 6 Ko je Pavel nanje položil roke*, so dobili svetega duha+ in začeli govoriti v tujih jezikih ter prerokovati.+ 7 Teh učencev je bilo 12.

8 Pavel je tri mesece hodil v sinagogo+ in v njej pogumno oznanjal. Imel je govore in je prepričljivo razpravljal* o Božjem kraljestvu.+ 9 Toda nekateri so bili trmasti in niso hoteli verjeti. Poleg tega so pred ljudmi žaljivo govorili o Poti*.+ Ko je Pavel to videl, se je skupaj z učenci umaknil od njih+ in imel vsak dan govore v Tiránovi šolski predavalnici. 10 V tej predavalnici je poučeval dve leti, tako da so Gospodovo besedo slišali vsi, ki so živeli v provinci Aziji, tako Judje kot Grki.

11 Bog je po Pavlu delal izredna in mogočna dela.+ 12 Bolnikom so ljudje celo prinašali rute in predpasnike, ki jih je uporabljal Pavel.+ Bolni so tako ozdraveli in obsedene so zapustili hudobni duhovi.+ 13 Tudi nekateri judovski izganjalci demonov, ki so potovali naokrog, so z izgovarjanjem imena Gospoda Jezusa skušali izganjati hudobne duhove. Govorili so: »V imenu Jezusa, ki ga oznanja Pavel, vam izrecno ukazujem, da odidete.«+ 14 To je delalo tudi sedem sinov nekega judovskega višjega duhovnika, ki mu je bilo ime Skevá. 15 Toda hudobni duh jim je odgovoril: »Jezusa poznam+ in Pavla tudi.+ Kdo pa ste vi?« 16 Takrat je človek, v katerem je bil ta hudobni duh, skočil nanje in jih vse obvladal. Znesel se je nad njimi, tako da so ranjeni in brez obleke pobegnili iz tiste hiše. 17 Ko se je to razvedelo med vsemi prebivalci Efeza, med Judi in Grki, je vse prevzelo strahospoštovanje in ime Gospoda Jezusa se je še bolj poveličevalo. 18 Mnogi od teh, ki so začeli verovati, so odkrito priznavali in pripovedovali, kaj vse so počeli. 19 Pravzaprav je kar nekaj tistih, ki so se ukvarjali z magijo, zneslo skupaj svoje zvitke in jih pred vsemi sežgalo.+ Ko so izračunali njihovo skupno vrednost, so ugotovili, da so bili vredni 50.000 srebrnikov. 20 Tako se je Jehovova* beseda mogočno širila in premagovala ovire.+

21 Po vseh teh dogodkih se je Pavel odločil, da se bo po koncu potovanja po Makedoniji+ in Aháji odpravil v Jeruzalem.+ Rekel je: »Najprej grem v Jeruzalem, potem pa moram še v Rim.«+ 22 Tako je dva svoja pomočnika, Timoteja+ in Erásta,+ poslal v Makedonijo, sam pa je še nekaj časa ostal v provinci Aziji.

23 V tistem času je v zvezi s Potjo+ prišlo do resnega izgreda.+ 24 Vse se je začelo z nekim srebrarjem po imenu Demétrij, ki je izdeloval srebrne Artémidine tempeljčke in s tem omogočal rokodelcem dober zaslužek.+ 25 Demétrij je zbral svoje sodelavce in še druge, ki so se ukvarjali s tem poslom. Rekel jim je: »Možje, vi dobro veste, da nam ta posel omogoča blaginjo. 26 Vidite in slišite lahko, kaj dela ta Pavel. S svojim govorjenjem, da z rokami narejeni bogovi niso bogovi,+ je prepričal precej ljudi po skoraj vsej provinci Aziji, ne samo v Efezu,+ in jih pregovoril, da so spremenili svoje verovanje. 27 Zaradi tega obstaja nevarnost, da bo naš poklic prišel na slab glas. Pa ne samo to, lahko se zgodi, da bo tempelj velike boginje Artémide izgubil veljavo in da celo Artémida, ki jo častita vsa provinca Azija in ves svet, ne bo več slavljena.« 28 Ko so to slišali, so se razjezili in začeli vzklikati: »Velika je Artémida Efežanov!«

29 V mestu je zavladala zmeda in ljudje so vsi hkrati pridrveli v gledališče. S seboj so privlekli Gaja in Aristárha,+ ki sta bila Makedonca in sta Pavla spremljala na poti. 30 Pavel je hotel stopiti noter in nagovoriti ljudi, toda učenci mu niso pustili. 31 Celo nekateri organizatorji praznovanj in iger, ki so mu bili naklonjeni, so mu poslali sporočilo in ga prosili, naj nikar ne hodi v gledališče in se izpostavlja nevarnosti. 32 Tam so nekateri vpili eno, drugi spet nekaj drugega. Med ljudmi je namreč vladala zmeda in večina jih sploh ni vedela, zakaj so se zbrali. 33 Judje so potiskali naprej nekega Aleksandra, zato so mu nekateri iz množice rekli, naj spregovori. Aleksander je pomignil z roko in hotel pojasniti zadevo. 34 Toda ko so ugotovili, da je Jud, so vsi naenkrat začeli kričati: »Velika je Artémida Efežanov!« To so vpili kaki dve uri.

35 Ko je mestni upravitelj* množico končno le utišal, je rekel: »Efežani, kdo pa ne ve, da je Efez varuh templja velike Artémide in njene podobe, ki je padla z neba? 36 To je neizpodbitno, zato se pomirite in se ne prenaglite. 37 Ta človeka, ki ste ju pripeljali, nista ropala templjev niti nista sramotila naše boginje. 38 Če hočejo Demétrij+ in rokodelci, ki so z njim, koga tožiti, imamo za to dneve, ko zaseda sodišče, in prokonzule*, pa naj se tam obravnava zadeva. 39 Če pa hočete še kaj več od tega, naj se o tem odloča na uradno sklicanem zboru meščanov. 40 Zaradi današnjega dogodka smo v resni nevarnosti, da nas obtožijo upora. Ne moremo namreč navesti prav nobenega upravičenega razloga za ta izgred.« 41 Ko je vse to povedal, jim je naročil, naj se razidejo.