Pismo Efežanom
5 Zato kot Božji ljubljeni otroci posnemajte Boga+ 2 in izkazujte ljubezen,+ kakršno je izkazoval Kristus.+ On nas* je ljubil in dal samega sebe za nas* kot daritev in žrtev, v prijeten vonj Bogu.+
3 Spolna nemorala*, kakršna koli nečistost in pohlep naj se med vami niti ne omenjajo,+ saj se to za svete ne spodobi.+ 4 Prav tako naj med vami ne bo sramotnega vedenja, ne nespametnega govorjenja, ne vulgarnega šaljenja,+ kar je vse nespodobno, ampak se raje zahvaljujte Bogu.+ 5 Vi namreč veste in se tudi zavedate, da noben človek, ki se vdaja spolni nemorali*,+ ali nečist človek, ali pohlepnež+ (pohlep je namreč oblika malikovanja) nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu.+
6 Naj vas nihče ne zavaja s praznimi besedami, saj bo zaradi prej omenjenega neposlušne ljudi zadela Božja jeza. 7 Zato ne imejte z njimi nič skupnega. 8 Nekoč ste namreč bili v temi, zdaj pa ste v svetlobi,+ ker pripadate Gospodu.+ Živite kot otroci svetlobe, 9 saj je sad svetlobe sestavljen iz vsakršne dobrote, pravičnosti in resnice.+ 10 Nenehno preverjajte, kaj ugaja+ Gospodu, 11 in ne sodelujte več pri nekoristnih delih, ki pripadajo temi,+ ampak raje razkrijte, kakšna v resnici so. 12 To, kar ljudje skrivaj počenjajo, je namreč sramotno celo omenjati. 13 Vse, kar je izpostavljeno svetlobi, je razkrito, in vse, kar je razkrito, postane svetloba. 14 Zato je rečeno: »Zbudi se, ti, ki spiš, vstani od mrtvih+ in Kristus te bo obsijal.«+
15 Skrbno torej pazite, kako živite. Ne živite kot nemodri, ampak kot modri, 16 in kar najbolje izrabljajte* svoj čas,+ ker so dnevi, v katerih živimo, hudi. 17 Zato ne bodite več nerazumni, ampak si prizadevajte razumeti, kaj je Jehovova* volja.+ 18 Poleg tega se ne opijajte z vinom,+ saj to vodi v razbrzdanost*, ampak se napolnjujte s svetim duhom. 19 Drug drugega* spodbujajte s psalmi, hvalnicami Bogu in duhovnimi pesmimi. Iz vsega srca* pojte+ in igrajte+ Jehovu*.+ 20 V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se vedno za vse zahvaljujte našemu Bogu in Očetu.+
21 Podrejajte se drug drugemu+ iz globokega spoštovanja do Kristusa. 22 Žene naj se podrejajo svojemu možu,+ kakor se podrejajo Gospodu. 23 Mož je namreč glava svoji ženi,+ kakor je tudi Kristus glava občini,+ torej svojemu telesu, katerega rešitelj je. 24 Kakor je občina podrejena Kristusu, tako naj bodo tudi žene vedno podrejene svojemu možu. 25 Možje, ljubite svojo ženo,+ kakor je tudi Kristus ljubil občino in dal samega sebe zanjo,+ 26 da bi jo posvetil, tako da bi jo očistil z vodo, torej z Božjo besedo.+ 27 Kristus je to naredil zato, da bi občina pred njim stala v vsem svojem sijaju, sveta in neomadeževana+ – brez madeža, hibe ali česa podobnega.+
28 Enako bi morali tudi možje ljubiti svojo ženo kakor svoje telo. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe, 29 saj ni nihče nikoli sovražil svojega telesa, ampak ga neguje in ljubeče skrbi zanj kakor Kristus za občino. 30 Mi smo namreč deli njegovega telesa.+ 31 V Svetih spisih piše: »Zato bo moški zapustil očeta in mamo ter se bo držal svoje žene* in postala bosta eno*.«+ 32 Ta sveta skrivnost+ je velika. Res je, da govorim o Kristusu in občini,+ 33 vendar mora tudi vsak od vas ljubiti svojo ženo,+ tako kakor ljubi sebe. Žena pa naj svojega moža globoko spoštuje.+