Izaija
57 Pravični izginjajo,
vendar si tega nihče ne vzame k srcu.
2 Pravični najdejo mir.
Vsi, ki ravnajo pošteno, počivajo v grobu*.
3 »Pridite bliže,
sinovi čarovnice,
otroci prešuštnika in prostitutke:
4 Iz koga se norčujete?
Proti komu na široko odpirate usta in komu kažete jezik?
Ali niste otroci grešnikov,
otroci prevarantov,+
5 ki se prepuščate strastem med velikimi drevesi,+
pod vsakim košatim drevesom,+
in ki v dolinah*, pod skalnimi previsi,
pobijate otroke?+
Njim izlivaš pitne daritve, njim prinašaš darove.+
Ali naj bom s temi rečmi zadovoljen?*
8 V svoji hiši* si si postavila znamenje.
Zapustila si me in se razgalila.
Povzpela si se tja in naredila v svoji postelji veliko prostora.
Sklenila si zavezo s tistimi,
s katerimi si rada šla v posteljo.+
Gledala si moški spolni ud.*
9 Hodila si dol k Mélehu*
z oljem in obilico dišav.
Svoje sle si pošiljala daleč stran,
tako da si se spustila vse do groba*.
10 Izmučila si se zaradi svojega nenehnega tavanja,
vendar nisi rekla: ‚Vse to je brezupno!‘
Tvoja moč se je obnovila,
zato nisi obupala*.
11 Koga si se prestrašila?
Koga se bojiš, da si začela lagati?+
Name se nisi spomnila.+
Ničesar si nisi vzela k srcu.+
13 Ko boš vpila na pomoč,
te tvoja zbirka malikov ne bo rešila.+
Veter jih bo vse odnesel,
navadna sapa jih bo odpihnila.
Toda tisti, ki se zateka k meni, bo podedoval deželo
in dobil v last mojo sveto goro.+
14 Takrat se bo slišalo: ‚Zgradite cesto, zgradite jo! Pripravite pot!+
Odstranite vsako oviro s poti mojega ljudstva!‘«
»Jaz prebivam na visokem in svetem kraju,+
vendar sem tudi s tistimi, ki so skrušenega in ponižnega duha,
da bi ponižnim poživil duha
in skrušenim srce.+
16 Ne bom jim večno nasprotoval
in ne bom jezen za vedno,+
saj bi ljudje zaradi mene izgubili moč+
in bi vsa živa bitja, ki sem jih ustvaril, omagala.
17 Razjezil sem se nanje* zaradi njihovega greha, njihovega pohlepa po nepošteno pridobljenem dobičku.+
Zato sem jih kaznoval in se v svoji jezi obrnil proč od njih.
Toda oni so bili še naprej uporni+ in so poslušali svoje srce.
18 Videl sem, kaj delajo,
toda ozdravil jih bom+ in jih vodil+
ter jih spet potolažil,+ njih pa tudi vse tiste, ki žalujejo z njimi.«+
19 »Jaz ljudem polagam v usta besede hvale*.
Tisti, ki je daleč stran, in tisti, ki je blizu, bo užival trajni mir,«+ govori Jehova,
»in jaz ga bom ozdravil.«
20 »Toda hudobni so kakor razburkano morje, ki se ne more umiriti,
njegove vode izmetavajo morsko travo in blato.
21 Ni miru za hudobne,«+ govori moj Bog.