Prvo pismo Korinčanom
4 Na nas naj gledajo kot na Kristusove služabnike in kot na oskrbnike, ki so jim bile zaupane Božje svete skrivnosti.+ 2 Od oskrbnikov pa se zahteva, da se izkažejo zveste. 3 Meni je prav malo mar, ali me kdo sodi, pa naj ste to vi ali kako človeško sodišče. Pravzaprav niti jaz samega sebe ne sodim. 4 Kolikor namreč vem, si nimam kaj očitati, vendar to še ne dokazuje, da sem pravičen. Jehova* je tisti, ki me sodi.+ 5 Zato ničesar ne sodite+ prej, preden je čas za to, ampak raje počakajte, dokler ne pride Gospod. On bo privedel na svetlo to, kar je skrito v temi, in razodel, kaj imajo ljudje v srcu. In takrat bo od Boga vsak dobil hvalo, ki si jo zasluži.+
6 Bratje, sebe in Apóla+ sem dal za primer, da vam pokažem, o čem govorim. To sem naredil v vaše dobro, da bi se naučili pravila: »Ne pojdite dlje od tega, kar piše v Svetih spisih.« Tako se ne boste prevzeli+ in imeli enega za boljšega od drugega. 7 Kaj te namreč dela boljšega od drugih? Kaj pa imaš, česar nisi dobil?+ Če pa si to dobil, zakaj se potem s tem hvališ, kakor da nisi dobil?
8 Ali že imate vse, kar si želite? Ali ste že obogateli? Ali ste brez nas zakraljevali?+ Res si želim, da bi zakraljevali, saj bi potem tudi mi kraljevali+ skupaj z vami. 9 Zdi se mi namreč, da je Bog nas, apostole, zadnje postavil na prizorišče kot obsojence na smrt,+ ker smo postali gledališka predstava ljudem na zemlji+ in angelom*. 10 Nas imajo za neumne+ zaradi Kristusa, vi pa nase gledate kot na preudarne, ker ste njegovi učenci. Mi smo šibki, vi pa ste močni. Vas ljudje spoštujejo, na nas pa gledajo zviška. 11 Vse do zdaj stradamo,+ smo žejni,+ premalo oblečeni*, nas pretepajo,*+ smo brez doma 12 in trdo delamo s svojimi rokami.+ Kadar nas žalijo, odgovarjamo prijazno,+ kadar nas preganjajo, to potrpežljivo prenašamo,+ 13 kadar nas obrekujejo, odgovarjamo blago.+ Vse do zdaj svet na nas gleda kot na smeti*, kot na izmečke družbe.
14 Tega vam ne pišem, da bi vas spravljal v sramoto, ampak da bi vas opomnil kot svoje ljubljene otroke. 15 Tudi če imate deset tisoč učiteljev*, ki vas učijo, kako biti Kristusov učenec, nimate veliko očetov. Toda jaz sem postal vaš oče, ker sem vam prinesel dobro novico o Kristusu Jezusu.+ 16 Zato vas rotim: posnemajte me!+ 17 Prav zato vam pošiljam Timoteja, ki je moj ljubljeni otrok in zvesto služi Gospodu. On vas bo spomnil na moj način dela, ki se ga držim kot služabnik Kristusa Jezusa,+ na to, kar tudi sam učim v vsaki občini.
18 Nekateri so prevzetni in govorijo, da me sploh ne bo k vam. 19 Toda jaz bom v kratkem prišel k vam, če bo Jehovova* volja. Takrat me ne bo zanimalo, kaj govorijo prevzetni, ampak se bom želel prepričati, ali jih vodi Božja moč ali ne. 20 Božje kraljestvo se namreč ne kaže v besedah, ampak v Božji moči. 21 Kaj vam je ljubše – to, da pridem k vam s palico,+ ali to, da pridem z ljubeznijo in blagostjo?